Borzni trendi - februar 2018 | SAVA INFOND

Razviti trgi – Kot strela z jasnega

Damjan Kovačič
upravljavec - analitik


Na svetovnih borzah se je do konca januarja nadaljeval rekordni trend rasti z več kot 400 trgovalnimi dnevi brez 5-odstotnega negativnega popravka. Nato pa je kot strela z jasnega udarila bliskovita korekcija, ki je v enem tednu povzročila okoli 10-odstotni padec borznih trgov in prvo večjo korekcijo v zadnjih dveh letih. Največji enodnevni padec indeksa Dow Jones je sicer v času korekcije znašal 4,6 %, kar je »šele« 108. največji dnevni padec v zgodovini, svetovni delniški indeksi pa so še vedno samo za nekaj odstotkov nižje kot na začetku leta. Po drugi strani je zanimivo, da so ameriške delnice samo enkrat prej v zgodovini tako silovito hitro treščile z novih rekordnih vrednosti do 200-dnevnega drsečega povprečja.

Po eni izmed teorij se finančni trgi gibljejo v tisti smeri, ki prizadene največje število udeležencev, kar so na svoji koži najbolj boleče občutili tisti vlagatelji, ki so z uporabo tveganih finančnih instrumentov stavili na to, da se bo nadaljevalo rekordno obdobje nizkih nihanj. Indeks volatilnosti VIX je namreč v trenutku največje panike eksplodiral z 10 na 50 in čez noč dobesedno izničil premoženje množice vlagateljev, ki so pred tem nakopičili zgodovinsko ekstremne kratke pozicije na volatilnost.

Na osnovi zgodovinskih podatkov in izjemno dobrih makroekonomskih fundamentov ocenjujemo, da lahko pričakujemo razmeroma hitro okrevanje delniških trgov, ki pa jih bodo spremljala nekoliko močnejša nihanja delnic kot v preteklih dveh letih.

Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 12. februarja v evrih v povprečju izgubili tri odstotke vrednosti: S&P 500 (-2,7 %), Dow Jones (-2,5 %), tehnološki Nasdaq (-1,0 %), evropski Stoxx Europe 600 (-4,2 %), nemški DAX (-5,2 %), japonski Nikkei (-4,0 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (-3,3 %).
 

Trgi v razvoju – Vrednotenja so dosegla dolgoročna povprečja

mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb


Januar je na delniških trgih držav v razvoju minil v nadaljevanju pozitivnega trenda preteklega leta. Delnice so pridobile 4,9 % (v EUR) in s tem presegle rast delnic na razvitih trgih. Šibkejši dolar, višje cene surovin ter višja napoved gospodarske rasti predstavljajo okolje, ki je naklonjeno nadaljnji rasti tega segmenta. Kar se je spremenilo v primerjavi s preteklimi leti je to, da so se z rastjo tečajev v zadnjih dveh letih vrednotenja na teh trgih približala svojim dolgoročnim povprečjem. Tudi razmerja v primerjavi z razvitimi trgi so na dolgoročnih povprečjih. Trgi v razvoju so kot naložbeni segment še vedno zanimivi in v globalnem delniškem portfelju predstavljajo okrog 15-odstotni delež.

Za rast indeksov držav v razvoju se lahko zahvalimo tehnološkim delnicam in tu prednjačijo kitajske družbe. Nekaj najvidnejših, ki se nahajajo tudi v portfeljih skladov, ki jih upravljamo, so Tencent, Alibaba, Baidu, JD.com in druge. Kitajska je v fazi transformacije gospodarstva iz kapitalsko/investicijsko intenzivnega v gospodarstvo, ki sloni na lastnem potrošniku, kar jim uspeva in kar potrjujejo tudi zadnji podatki o gospodarski rasti. Družbe iz tehnološkega segmenta so tiste, ki uspejo s pomočjo interneta ujeti veliki del pozornosti kitajskega potrošnika in posledično dosegajo nadpovprečno rast poslovanja in tečajev na delniških trgih.

Na splošno so trgi v razvoju v preteklosti dosegali višjo gospodarsko rast od držav iz razvitih delov sveta. Glede na to, da se je recesija umaknila iz Rusije in Brazilije, bo tako tudi v tem letu. Stopnja brezposelnosti pada v vseh BRIC državah oz. na Kitajskem je že na nizkih nivojih. Inflacija je povsod v BRIC državah relativno nizka, kar omogoča centralnim bankam vzdrževanje ohlapnejše monetarne politike.

V začetku februarja je prišlo do korekcije na delniških trgih, ki se je iz ZDA prenesla tudi na trge v razvoju. Takšne korekcije so na delniških trgih običajne, vendar so glede na umirjeno rast preteklega leta mnogi nanje nekoliko pozabili. Po letu mirne rasti lahko v bodoče pričakujemo še takšnih trenutkov povišane volatilnosti – ne glede na to, da govorimo o trgih v razvoju, spremljajo oči investitorjev dogajanje v ameriški centralni banki, ki diktira raven ključne obrestne mere v ZDA. Morebitno hitrejše dvigovanje obrestnih mer v ZDA bo ponovno pripeljalo do višje volatilnosti na kapitalskih trgih in nepremišljenih kratkoročnih reakcij investitorjev.
 

Slovenija – Gorenje v iskanju strateškega partnerja

Uroš Selič
upravljavec - analitik


Izvoz in uvoz sta bila v decembru 2017 višja kot v decembru 2016: izvoz za 9,2 % (znašal je 2,2 milijarde EUR), uvoz pa za 10,1 % (tudi 2,2 milijarde EUR). Vrednosti obeh, tako uvoza kot izvoza, sta bili v omenjenem obdobju višji od povprečnih vrednosti mesečnega izvoza in uvoza v prejšnjem letu. Na letni ravni pa je Slovenija izvozila za 13,1 % blaga več kot v letu 2016, medtem ko je uvozila za 14,2 % več kot leto prej,  vrednostno pa je  bila blagovna menjava najvišja v zadnjih letih.  
Vrednost industrijske proizvodnje se je v zadnjem mesecu 2017 povečala tako na mesečni kot na letni ravni. Na mesečni ravni je bila višja za 2,7 %, medtem ko se je v primerjavi z enakim obdobjem lani rast zvišala za 12,2 %.

V januarju je največji slovenski proizvajalec bele tehnike Gorenje posredoval poročilo o poteku iskanja novega strateškega partnerja. V mesecu decembru 2017 je Gorenje stopilo v kontakt z nekaterimi svetovnimi proizvajalci bele tehnike, da bi preizkusili interes za potencialno strateško partnerstvo, kar bi lahko vodilo tudi k sodelovanju izbranega strateškega partnerja. Zaostrene razmere pri poslovanju v tretjem četrtletju lanskega leta in nekaj drugih signalov, da je lanskoletni dobiček ogrožen, so nakazovali, da bi eden največjih delodajalcev v Sloveniji minulo poslovno leto lahko zaključil v rdečih številkah. Na žalost je Gorenje pri predstavitvi lanskih rezultatov ponovno pokazalo prakso zadnjih let - neuspešno izpolnjevanje načrtovanih poslovnih ciljev. Prodaja se je v letu 2017 sicer povečala za 4 % na 1.076 milijonov EUR, vendar le zaradi rasti poslovanja neosnovne dejavnosti (+ 39 %), ki zdaj predstavlja 18 % celotne prodaje, medtem ko se je prodaja iz osnovne dejavnosti zmanjšala za 1,4 %. Še vedno ostaja težava dolg, ki je porastel na letnem nivoju za 2,3 %, kazalnik neto dolg/EBITDA pa znaša že 4,6x.
 

Dolžniški trgi - Zviševanje zahtevane donosnosti

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


ECB je na svojem rednem zasedanju v mesecu januarju odločala o obsegu monetarne politike. Trgi niso pričakovali sprememb pri monetarni politiki, kar se je tudi uresničilo. ECB ni spremenila ključnih obrestnih mer in ni dodatno znižala obsega odkupovanj vrednostnih papirjev na trgu. So pa bili investitorji še posebej pozorni na retoriko Maria Draghija, zlasti v luči letošnje apreciacije evra, kar lahko vpliva tako na gospodarsko rast kot tudi na stopnjo inflacije v območju evra. Iz retorike predsednika ECB je bilo razvidno, da ECB ne bo aktivno posegala na valutnem trgu. Hkrati je Draghi napovedal, da utegne gospodarska rast v letošnjem letu pozitivno presenetiti. Posledično se zvišuje tudi zahtevana donosnost evropskih državnih obveznic. Krivulja donosnosti evropskih 10-letnih državnih obveznic kaže na trenutno zahtevano donosnost v višini 1,30 % (+ 17 bazičnih točk v letošnjem letu).

Evrska inflacija je januarja znašala 1,3 %, kar je za 0,1 % manj kot decembra lani, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Tako se je evrska inflacija še nekoliko bolj oddaljila od uradnega cilja ECB, ki si prizadeva, da bi evrska inflacija na letni ravni znašala blizu 2 %. Tudi tokrat so k splošni stopnji inflacije največ pripomogle cene energentov. Osnovna inflacija (brez upoštevanja kategorij hrana, pijača, tobak) pa se je na letni ravni zvišala z 0,9 % na 1,0 %.

Na drugi strani Atlantika je ameriški Fed na januarskem zasedanju ohranil ključno obrestno v razponu med 1,25 in 1,50 %, je pa zvišal svoja pričakovanja glede letošnje gospodarske rasti in stopnje inflacije v ZDA. Slednje je še povečalo pričakovanja trga glede dvigov ključne obrestne mere v letošnjem letu. Prvo zvišanje naj bi se zgodilo že marca letos (trenutna verjetnost dviga znaša 90 %), nato pa naj bi sledila še vsaj dva dviga. Posledično se zvišuje tudi zahtevana donosnost ameriških državnih obveznic, ki se je na primeru 10-letnih obveznic v letošnjem letu zvišala za slabih 50 bazičnih točk (0,5 %) na trenutne nivoje pri 2,90 %.

Japonska centralna banka (BoJ) je na svojem rednem zasedanju ohranila svojo ohlapno monetarno politiko, kot je bilo tudi pričakovano. Poleg ključne obrestne mere je odbor ohranil tudi obseg odkupovanj vrednostnih papirjev v višini 80 bilijonov jenov. Namen odkupovanj je ohranjati ciljno donosnost 10-letne japonske državne obveznice okrog 0 %. BoJ je ohranila nespremenjene tudi svoje napovedi glede stopnje inflacije in gospodarske rasti. BoJ v letu 2018 pričakuje inflacijo v višini 1,4 %, medtem ko naj bi se ta v 2019 okrepila in dosegla 2,3 %. Pozitiven trend kaže tudi gospodarska rast, japonski BDP je namreč že osmo četrtletje zapored beležil pozitivno letno stopnjo rasti (2,5 % na medletni ravni v obdobju Q3 2017).

  

Informacijo o novoobjavljenih člankih in vsebinah na spletni strani vam lahko pošljemo tudi na vaš elektronski naslov.