080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Bolje ne bo nikoli ali najboljše še pride?
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Delniški trgi so kot kaže še vedno pijani od lanske rekordne rasti, zato jim letos zaenkrat ne pride do živega niti stagnacija korporativnih dobičkov niti obsežna pandemija koronavirusa na Kitajskem. Udeleženci na trgih očitno stavijo na optimistični razplet dogodkov in pričakujejo, da se bodo razmere na Kitajskem začele relativno hitro umirjati. V novem tisočletju so namreč primerljive virusne epidemije (SARS, ptičja gripa, MERS, Ebola in Zika) v povprečju trajale nekaj več kot 60 dni, v tem času pa so ameriške delnice izgubile slabih 10 % vrednosti.
V začetku februarja je prišlo do hitrega pozitivnega preobrata na delniških trgih, saj so globalni delniški indeksi v samo nekaj dneh nadoknadili 4-odstotni mini popravek iz druge polovice januarja in se znova približujejo rekordnim vrednostim. Vlagatelji na borzah so torej več kot očitno zelo samozavestni in ne verjamejo, da lahko izbruh epidemije koronavirusa na drugem koncu sveta resneje ogrozi 21 tisoč milijard dolarjev ameriškega gospodarskega stroja. Ta še vedno dobesedno poka od zdravja in bi ga lahko najbolje opisali z besedno zvezo »bolje ne bo nikoli«, čeprav predsednik Trump v svojem slogu na glas kriči, da »najboljše še pride«. Cene delnic? Rekordne. Cene nepremičnin? Rekordne. Cikel gospodarske rasti? Najdaljši v zgodovini. Stopnja brezposelnosti? Najnižja v zadnjih 50 letih. Plače? Urna postavka že več kot sedem let raste hitreje od inflacije. Centralna banka? Pričakovano nadaljevanje stimulativne denarne politike.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem koledarskem letu do 10. februarja v evrih v povprečju pridobili pet odstotkov vrednosti: S&P 500 (+6,8 %), Dow Jones (+5,6 %), tehnološki Nasdaq (+10,5 %), evropski Stoxx Europe 600 (+2,1 %), nemški DAX (+1,6 %), japonski Nikkei (+2,1 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+5,3 %).
Trgi v razvoju: Koronavirus upočasnjuje kitajsko gospodarstvo
Mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb
V prvih tednih leta so kitajski delniški trgi nadaljevali v lanskem ritmu. Do sredine januarja so se tečaji delniških družb v povprečju povzpeli še za 6,4 %, izraženo v evrih. Sledil je preobrat v razpoloženju, ki ga je sprožil nov neznani virus, in vrednost delniškega indeksa MSCI China Index je januar zaključila 3,6 % nižje.
Optimizem, ki je prevzel kitajske kapitalske trge konec lanskega in v začetku letošnjega leta, je posledica podpisa prve faze trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko in spodbud domačega gospodarstva, ki jih izvajajo oblasti v Pekingu. Kitajski delniški trg v primerjavi z zahodnimi v povprečju ni visoko vrednoten, pričakovani P/E znaša okrog 12,4 z 2-odstotno dividendno donosnostjo. Pojav novega virusa pa je neznanka, ki je ni bilo mogoče predvideti in katere razplet še ni znan. Novonastala negotovost je sprožila prodaje na kapitalskih trgih in tako je januar kljub dobremu startu končal v rdečih številkah.
Vse se je začelo decembra 2019, ko so kitajski zdravniki zaznali več primerov atipične pljučnice, ki jo je povzročila tedaj še neznana vrsta virusa, kasneje poimenovana 2019 Novel Coronavirus z oznako 2019-nCoV. Virus sodi v večjo družino koronavirusov, ki so jim skupni simptomi dihalnih obolenj in občasno težave s prebavili. Pri simptomih dihal gre za spekter od milejših prehladov do zahtevnejših pljučnic. S koronavirusom, ki je povzročal resne težave, smo se v bližnji preteklosti že srečali. Ob koncu leta 2002 so v kitajski provinci Guangdong opazili pojav pljučnice, ki jo je prav tako povzročil eden iz vrste koronavirusov, kasneje poimenovan koronavirus SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome, SARS-CoV). Virus je prešel iz živali, najbrž netopirjev, na druge živali in ljudi. Pandemija SARS-a je prizadela večje število držav, v osmih mesecih je bilo okuženih 8.098 ljudi izmed katerih je bilo 774 smrtnih primerov (9,6 % smrtnost). Smrtnost pri osebah mlajših od 24 let je znašala 1 %, v starosti med 25 in 45 let 6 %, pri starih med 45 in 64 let 15 % in pri starejših od 65 let 50 %. Simptomi so bili podobni gripi. Pravega zdravila zoper SARS ni bilo - antibiotiki pri virusih niso uporabni. Še najučinkovitejša se je izkazala klinična izolacija in karantena v kombinaciji z običajnimi preventivni ukrepi, kot so umivanje rok, dezinfekcija ipd. Glede na te izkušnje, je jasno, zakaj je Kitajska tokrat pristopila h karanteni razsežnosti, ki je do sedaj še nismo videli. To je trenutno tudi največ, kar lahko naredijo, da ustavijo širitev virusa. Epidemija virusa SARS je bila kratkotrajna, trajala je od novembra 2002 do julija 2003. Po letu 2004 ni bilo več novih primerov okužbe. Tekom epidemije leta 2003 je kitajska gospodarska rast padla iz 10,8 % v prvem četrtletju na 5,5 % v drugem četrtletju (anualizirano in sezonsko prilagojeno) ter se nato v tretjem četrtletju ponovno popravila na 14,7 % rast. Delniški indeks MSCI China Index je v letu 2003, ko se še ni vedelo, kako se bo virus SARS razpletel, zrasel za 51,4 % v evrih. Vso rast v tistem letu je indeks pričel nabirati z junijem, mesec dni pred »koncem« SARS.
Zadnji izbruh koronavirusa je manj smrtonosen kot SARS, vendar veliko bolj nalezljiv. Ocenjuje se, da bo smrtnost nekje okrog 2 % okuženih. V dveh mesecih od izbruha je že več kot 40.000 okuženih in več kot 1.000 mrtvih, s čimer je že presežen SARS, ki je bil prisoten 8 mesecev. Podobno kot pri SARS so najmanj ogroženi otroci in najbolj starostniki, ki imajo še kakšne druge zdravstvene težave. Težko je napovedati, kako se bo širitev virusa nadaljevala. Omejitve potovanj, karantene, povečana skrb za higieno in podobni ukrepi se izvajajo na področjih, kjer se je pojavil virus. Z omejitvami se posledično zmanjšuje tudi gospodarska aktivnost. Kitajska centralna banka se je hitro odzvala, povišala likvidnost finančnega sistema ter znižala obrestne mere za posojila. Glede na trend se pričakovana kitajska gospodarska rast giblje med 5 in 6 % letno. V prvem četrtletju letos bo zaradi izbruha virusa in preventivnih zdravstvenih ukrepov nižja. Če se naslonimo na izkušnje SARS, bi letna rast lahko zdrsnila na 4 do 4,5 %. Kitajska danes predstavlja 16 % globalnega BDP (v času SARS, leta 2003, je bil njen doprinos le 4-odstoten) in posledice nižje rasti Kitajske in celotne verige dogodkov, ki se s tem sproži, bodo tokrat izrazitejše tudi na globalni ravni.
V začetku februarja je se je prvič po izbruhu virusa pričelo število novookuženih na dnevni ravni zmanjševati, kar daje upanje, da bi se lahko širitev virusa v prihodnjih tednih postopoma umirila. Je pa še prezgodaj karkoli napovedovati, ker se primeri okužb pojavljajo na različnih koncih sveta in se virus še vedno hitro prenaša med ljudmi.
Slovenija: Gospodarsko razpoloženje raste
Uroš Selič,
upravljavec - analitik
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v januarju na letni ravni v povprečju za 2,1 % višje, na mesečni ravni pa za 0,9 % nižje. Letno inflacijo so najbolj višale cene hrane, na mesečno deflacijo pa so najbolj vplivale zimske razprodaje oblačil in obutve. Letna inflacija je bila januarja eno odstotno točko nad tisto januarja lani. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7-odstotna, kar je toliko kot v enakem obdobju prejšnjega leta.
Prav tako je bil januar drugi zaporedni mesec, v katerem je bilo gospodarsko razpoloženje po nekajmesečnem padanju višje kot v prejšnjem mesecu. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,4 odstotne točke), med potrošniki (za 0,3 odstotne točke) ter v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bil negativen (za 0,3 odstotne točke).
Konec meseca je uprava družbe Krka predstavila predhodno nerevidirano oceno poslovanja skupine Krka za leto 2019. V skupini Krka so v letu 2019 prodali za 1.489,1 milijona EUR izdelkov in storitev, kar je 162 milijonov EUR oziroma 12 % več kot v letu 2018. Dobiček iz poslovanja naj bi znašal 274 milijonov EUR (18-odstotna rast glede na leto 2018), dobiček pred davkom 283,7 milijona EUR (40-odstotna rast) in čisti dobiček 242,1 milijona EUR (39-odstotna rast). Rast prodaje je bila dosežena v vseh prodajnih regijah in na večini trgov. Ravno tako so povečali prodajo vseh skupin izdelkov in storitev.
Dolžniški trgi: Vse po starem
Mag. Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom
Na dolžniških trgih je za nami še en uspešen mesec. Ob nekoliko šibkejšem makroekonomskem okolju v četrtem kvartalu 2019 ter ohlapnejši monetarni politiki centralnih bank so se zahtevane donosnosti obveznic znižale praktično v vseh naložbenih segmentih. Prav tako ostajajo inflacijska pričakovanja omejena navzdol, kar govori v prid nadaljevanju ohlapne monetarne politike. Tako je denimo reprezentativni indeks državnih in podjetniških obveznic, denominiranih v evrih, iBoxx EUR Overall Total Return, v januarju porasel za 1,6%.
Inflacija v območju evra je po prvi oceni statističnega urada Eurostat v januarju dosegla 1,4 % ter se je v primerjavi s prejšnjim mesecem lanskega leta zvišala za 10 bazičnih točk. Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola ter tobaka se je letna inflacija znižala iz 1,3 na 1,1 %, kar je še zmeraj precej pod ciljno ravnjo 2 %.
ECB na januarskem zasedanju ni sprejemala pomembnejših sklepov na področju monetarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja v območju z evrom ostaja na ravni 0 %, obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa pri 0,25 % oziroma -0,50 %. Centralni bankirji pričakujejo, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijska pričakovanja ne približajo ravni blizu 2 % ter se pričnejo odražati v gibanju osnovne inflacije. Je pa svet centralne banke sklenil, da bo izvedel pregled strategije monetarne politike ECB. Načrtovani strateški pregled naj bi vključeval premislek o ciljni stopnji inflacije in morebitni vlogi centralne banke v boju proti podnebnim spremembam.
