080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Divje špekulacije na posameznih segmentih trgov
Damjan Kovačič
specialist za upravljanje investicijskih skladov
Dogajanje na delniških trgih je v prvem koledarskem mesecu 2021 minilo v odsotnosti večjih premikov, saj je večina najpomembnejših borznih trgov ostala tam, kjer so zaključili leto 2020. Konec meseca je celo kazalo, da bi lahko ob evforičnih kazalnikih sentimenta in visokem skoku volatilnosti kmalu zdrsnili v območje popravkov tečajev oziroma resnejše borzne korekcije.
Nato pa so se tečaji delnic v prvih dneh februarja ponovno začeli močneje krepiti, kar bi lahko pripisali strmemu padcu volatilnosti, odličnim rezultatom ključnih tehnoloških podjetij in skorajšnji potrditvi 1,9 tisoč mrd USD težkega Bidnovega stimulativnega paketa pomoči. Ameriški indeks S&P 500 je dvanajstič v zadnjih petih letih dosegel rast v šestih zaporednih trgovalnih dneh, kar kaže, da se je na trge vrnil pozitivni moment z rekordnimi vrednostmi delniških indeksov.
V zadnjih tednih se pod relativno mirno gladino odvijajo divji špekulativni premiki na posameznih segmentih delniškega trga, ki jim težko najdemo vzporednice v bogati zgodovini borznih manij. Znaki evforije so posebej vidni na segmentih trga, kjer prevladujejo vse večje množice malih aktivnih trgovcev, ki se zbirajo na priljubljenih spletnih forumih kot so WallStreetBets, ki ima že šest milijonov uporabnikov, ki z nekaj tisoč evri na računih brezglavo špekulirajo v pričakovanju izjemnih kratkoročnih zaslužkov. Pri tem ne moremo mimo fenomena obskurne delnice Gamestop, ki so jo zaradi ekstremne 260-odstotne kratke(short) pozicije v nekem trenutku trejderji hazarderji katapultirali s 25 na 500 dolarjev. V samo nekaj trgovalnih dneh med 25. in 28. januarjem je cena delnice brez racionalnega razloga eksplodirala za 20-krat, njena tržna vrednost pa se je začasno napihnila na 35 mrd dolarjev. Do danes je po pričakovanjih tečaj delnice Gamestop, ki je v zadnjih dveh letih iz poslovanja realizirala 1,2 mrd dolarjev izgub, strmoglavil za 90 % na približno 50 dolarjev. Delnica ni mogla dolgo kljubovati zakonu tržne gravitacije. Na tem primeru se je ponovno izkazalo, da so na srednji in dolgi rok fundamentalni dejavniki brez dvoma tisti, ki odločilno vplivajo na vrednost posameznih delnic, industrijskih sektorjev in finančnega premoženja.
Divji špekulativni ekscesi so na srečo še vedno omejeni na relativno ozek segment delniškega trga: na delnice, ki so najbolj priljubljene med malimi vlagatelji, na nedobičkonosne tehnološke delnice, na delnice iz prve javne prodaje (IPO), na najmanj kvalitetne delnice s krhkimi bilancami ter na najcenejše delnice, t.i. penny stocks, s katerimi se trguje izven organiziranih trgov.
Za običajne vlagatelje je ključno, da ti špekulativni ekscesi sami po sebi še ne bodo privedli do spremembe denarne politike centralnih bank, ki z ničelnimi kratkoročnimi obrestnimi merami še naprej nudijo odločilno podporo delniškim trgom.
Trgi v razvoju: Kitajski trg najbolj zaželen med vlagatelji
Uroš Selič
specialist za upravljanje investicijskih skladov
Leto se je začelo v pozitivnem tonu za vse svetovne delnice, tudi delnice trgov v razvoju. Indeks MSCI Emerging Markets, ki meri utrip delnic trgov v razvoju, je zrasel že šesti mesec zapored in v tem obdobju dosegel zavidljivo 25-odstotno donosnost, medtem ko so se svetovne delnic v povprečju podražile za 15. Če pa se vrnemo še nekoliko nazaj, v prvo četrtletje 2020, ko so delnice doživele strm padec, pa vidimo, da so delnice držav v razvoju od dna 23. marca lani, v povprečju zrasle za skoraj 65 %. To nas ponovno spomni, kako nepredvidljivi so delniški trgi, in opomni, da je boljše ostajati investiran skozi vso ciljno obdobje, ne pa spreminjati investicijske politike.
Najbolj zaželen med vlagatelji ostaja kitajski trg, od koder prihajajo zelo spodbudni makroekonomski podatki. Po razmeroma dobrem krmarjenju s korona-krizo se je na Kitajsko vrnila določena stopnja normalnosti. To je vsekakor dobro vplivalo na gospodarstvo. Bruto družbeni produkt se je v zadnjem četrtletju 2020 povečal za 6,5 % in pripomogel, da se je tudi na letni ravni povišal za 2,3 odstotka. To pa je v času, ko se je svet ubadal z omejitvami gibanja in zdravstveno krizo, zelo dober in za marsikoga presenetljiv podatek. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada bi lahko kitajski BDP v letu 2021 zrastel za 8,1 %, kar je zagotovo posledica velikih finančnih spodbud, ki so jih prejela kitajska podjetja med lansko krizo. Tudi Kitajska se ne bo mogla povsem izogniti virusnim težavam, saj so v zadnjih tednih imeli kar nekaj izbruhov okužb, zlasti na podeželju, ampak to bo bolj kratkoročnega značaja. Od delnic se je v mesecu januarju najbolj podražil internetni gigant Tencent, katerega cena delnic je poskočila za več kot 20 %, predvsem na račun rekordnih nakupov kitajskih vlagateljev, ki upajo, da bo dominacijo, ki jo že ima na področju potrošniškega interneta, prevzel tudi na področju interneta za podjetja.
Vir: Bloomberg.
Slovenija: Petrol načrtuje prehod v nizkoogljično energetsko podjetje
Uroš Selič
specialist za upravljanje investicijskih skladov
V Sloveniji je brezposelnost zaradi upada zaposlovanja in večjega števila prijav brezposelnih januarja sezonsko porasla. Ob koncu meseca je bilo registriranih 91.499 brezposelnih, kar je 4,8 % več kot decembra 2020 in 14,6 % več kot januarja lani. Na novo se je januarja na Zavodu prijavilo 10.510 brezposelnih, 35,9 % več kot decembra in 6,9 % manj kot januarja 2020. Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev s področja gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so januarja Zavodu sporočili 10.280 prostih delovnih mest.
Turistično dogajanje v Sloveniji je bilo v decembru 2020 zaradi drugega vala epidemije covida-19 zelo okrnjeno. V turističnih nastanitvenih obratih je bilo ustvarjenih približno 70.000 prenočitev, kar je le 9 % prenočitev iz decembra 2019.
V začetku letošnjega leta je največji naftni trgovec Petrol objavil svojo strategijo za obdobje 2021do 2025, v kateri priznava vse večji pomen trajnostnemu razvoju. V obdobju do leta 2025 je cilj prehod v nizkoogljično energetsko podjetje. Skupina naj bi v letu 2025 dosegla EBITDA v višini 336 mio EUR, čisti poslovni izid v višini 180 mio EUR in kazalnik neto dolg / EBITDA manjši od 1. Skupina namerava razviti in okrepiti svojo prisotnost pri dobavi in prodaji zemeljskega plina, električne energije in utekočinjenega naftnega plina ter pri projektih energetske učinkovitosti. V proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov se namerava Skupina Petrol pozicionirati kot glavni dobavitelj v jugovzhodni Evropi. Proizvodni segment obnovljivih virov ima posebno vlogo pri energetskem prehodu. Kot proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov namerava imeti Petrol do konca leta 2025 objekte s skupaj 160 MW proizvodne moči za energije, kar je 78 % več kot leta 2020, ko je imel obrate s proizvodno močjo 35 MW.
Dolžniški trgi: Miren začetek leta
Mag. Rene Redžič
vodja področja upravljanja naložb
Za vlagatelje na dolžniških trgih je bil januar povprečen mesec, donosi so bili korelirani z delniškimi trgi. Zahtevane donosnosti so se zvišale v praktično vseh naložbenih segmentih. Indeks evropskih državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako v preteklem mesecu izgubil 0,6 odstotka, indeks podjetniških obveznic, denominiranih v evrih, iBoxx € Corporates, pa je v letošnjem letu izgubil 0,2 odstotka. Inflacijska pričakovanja v območju z evrom so se v januarju zvišala za 4 bazične točke, a ostajajo omejena navzdol (pri 1,3 odstotka). Stopnja inflacije v območju z evrom se je sicer v januarju v primerjavi s koncem leta pomembno zvišala ter je znašala 0,9 odstotka (zvišanje za 120 bazičnih točk), prav tako jedrna inflacija, ki trenutno znaša 1,4 odstotka na letni ravni (v decembru 0,2 odstotka).
Znotraj programa PEPP je ECB do konca januarja odkupila za 807 mrd EUR obveznic, glede na pretekli mesec predstavlja to neto povečanje v višini 53 mrd EUR. Na januarskem zasedanju niso bile sprejete pomembnejše odločitve glede ključnih obrestnih mer. Obdobje, ko se bodo izvajali nakupi znotraj programa PEPP, je bilo podaljšano do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Dopuščena je možnost uravnavanja skupne višine odkupov (postavljena meja je 1.850 mrd EUR), tako navzdol kot tudi navzgor.
Januarsko zasedanje ameriške centralne banke ni prineslo večjih sprememb. Z druge strani Atlantika tako velja omeniti inavguracijo novega ameriškega predsednika Joeja Bidna ter sestavo njegove ekipe sodelavcev. Največ zanimanja finančne javnosti je bila deležna Janet Yellen, ki prevzema vajeti finančnega ministrstva. V letih 2014 do 2018 je vodila ameriški Fed ter med mandatom zagovarjala politiko nizkih obrestnih mer ter obsežnih odkupov obveznic. Tovrstna politika je voda na mlin finančnim naložbam.
