080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Eksplozivni odboj od božičnega dna
Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik
Po sanjskem letu 2017 je bilo minulo leto zelo nenaklonjeno investitorjem, saj prvič po letu 1972 noben glavni naložbeni razred ni zrasel za več kot 5 % (vir: Ned Davis Research). Po devetih zaporednih letih rasti so se upehale tudi ameriške delnice, ki so na koncu v evrih izgubile 0,4 %, vendar pa so v neveselem decembru izgubile skoraj 10 % vrednosti. Za ZDA sta bili lani na razvitih trgih po celotnih donosih na vrhu Norveška in Švica, ki sta v evrih izgubili okoli 4 % vrednosti, na repu lestvice pa so se znašle Nemčija (-18 %), Belgija (-23 %) in Avstrija (-24 %).
Ameriške delnice so zabeležile najslabši december od časov Velike gospodarske krize pred 90 leti, saj so od oktobrskega vrha do božičnega dna zdrsnile za natančno 20 %. Tak razplet je toliko bolj nenavaden, ker se nahajamo v delnicam naklonjenem delu predsedniškega cikla, poleg tega pa so borzni indeksi do začetka oktobra pridobili več kot 10 %. Kakorkoli obračamo, gre za ekstremni statistični odklon, ki ga je spremljala velika panika na trgih z največjimi odlivi sredstev iz delniških skladov in drugih tveganih naložb po letu 2008.
Po brutalni božični razprodaji je nato prišlo do eksplozivnega preobrata navzgor, ki se z nezmanjšano močjo nadaljuje tudi v prvih tednih novega leta, ko delnice na svetovnih trgih že kotirajo skoraj 10 % višje od božičnega dna.
Za vlagatelje je dobra novica, da so se tečaji delnic zaradi pretresov na borzah cenili bistveno hitreje, kot padajo ocene o rasti korporativnih dobičkov delniških družb. Po nekaterih ocenah naj bi bili v aktualnih borznih tečajih že zajeti celo okoli 5-odstotni padci globalnih dobičkov, čeprav naj bi se po ocenah finančnih analitikov rast dobičkov samo nekoliko ohladila, in sicer z 12 na okoli 7 %. Globalne delnice tako danes kotirajo pri 15-kratniku letnega dobička, kar je že nižje od dolgoletnega povprečja pri 17-kratniku. Posebej dobrodošlo je, da so se izrazito znižala vrednotenja ameriških delnic, ki so z okoli 55-odstotnim deležem daleč najbolj zastopana geografska regija v svetovnih delniških indeksih. Kazalnik P/E, ki označuje razmerje med ceno in dobičkom na delnico, se je namreč prvič v tem borznem ciklu skrčil z 21 na 16, kar pomeni da so ameriške delnice za kar četrtino cenejše kot lani ob tem času.
Trgi v razvoju - Nizka vrednotenja, nizka pričakovanja
Mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb
Za nami je leto padanja tečajev. V zadnjih desetih letih je to že petič, da je indeks držav v razvoju leto končal nižje. Začetek je bil obetaven, nato pa se je začelo. Argentina – dvig kratkoročne obrestne mere v maju na 40 % (kasneje na 60 %) ter junija prošnja na Mednarodni denarni sklad (IMF) za finančno pomoč v višini 50 mrd USD, najvišjo v zgodovini IMF. Peso je v letu dni strmoglavil za več kot polovico svoje vrednosti. Turčija – v maju dvig obrestnih mer za 300 bazičnih točk in padec lire na najnižje vrednosti v novejši zgodovini. Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko je iz meseca v mesec pridobival vse večje razsežnosti in šele proti koncu leta je napetost, vsaj začasno, popustila. Ameriški dolar je večino leta pridobival vrednost in FED je po začrtani poti dvigoval obrestno mero. Servisiranje dolga v ameriških dolarjih postaja vse težje in najslabše se godi ravno državam, kjer je odvisnosti od zunanjega financiranja največ (Turčija, Argentina, Južnoafriška republika). Padanje vrednosti domače valute, pojav inflacije in protikrizna denarna politika centralnih bank so na površje prinesli še druge strukturne in politične težave, ki se jih ne da rešiti brez odrekanja in čez noč.
V zadnjih desetih letih nismo doživeli večjega preboja na delniških trgih držav v razvoju. Moment rasti se je znova prekinil v letu 2018 in sovpada s prej omenjeno krepitvijo ameriškega dolarja, dvigom obrestnih mer ameriške centralne banke in vzponom protekcionizma. Se je pa v zadnjem desetletju spremenila sestava osrednjega indeksa trgov v razvoju MSCI Emerging Markets Index. Če smo pred desetletjem imeli v prvih vrstah delnice družb naravnih virov, je danes v ospredju »modernejši« tehnološki sektor, kjer se dosegajo najvišje rasti prihodkov. Sploh Kitajska je tu v ospredju, saj so v indeksih prva mesta zasedle prav njihove družbe (Tencent in Alibaba). Tudi sicer je Kitajska najpomembnejša v segmentu držav v razvoju. V splošnem indeksu dosega največji posamični 31,5-odstotni delež. Gospodarstvo je, merjeno po BDP, drugo največje na svetu. Rivalstvo med ZDA in Kitajsko, največjima svetovnima silama, smo v drugi polovici leta 2018 na dobro začutili tudi na kapitalskih trgih.
Po 25-odstotnem padcu tečajev v letu 2018 (merjeno od januarskega vrha do oktobrskega dna) so se začeli pojavljati argumenti v prid trgom v razvoju. Postajajo privlačno poceni, sploh če jih primerjamo z razvitejšimi gospodarstvi. Delniški trgi držav v razvoju so okrog svojih povprečnih vrednosti dolgoročnega ciklično prilagojenega P/E kazalnika. Kazalnik ni primeren za kratkoročno tempiranje trga, je pa dober indikator dolgoročnih povprečij relativnih vrednotenj posameznih trgov. Glede na svoje povprečje je daleč najdražji ameriški trg, medtem ko na trgih v razvoju ne moremo govoriti o precenjenosti tečajev.
Slovenija: Osrednji borzni indeks je leto končal nespremenjen
Uroš Selič,
upravljavec - analitik
Po napovedih Banke Slovenije bo gospodarska aktivnost v Sloveniji tudi v prihajajočem letu ostala ugodna. Rast BDP bo v srednjeročnem obdobju povprečno znašala 3,4 %, medtem ko bo gospodarska rast široko osnovana, podkrepljena tako z domačim trošenjem kot nadaljnjo rastjo izvoza blaga in storitev. Zmernejša rast v obdobju napovedi bo predvsem posledica postopnega prehajanja v zrelejšo fazo poslovnega cikla tako slovenskega gospodarstva kot tudi glavnih trgovinskih partneric. Rast zaposlenosti se bo v obdobju napovedi umirila, rast plač pa bo nekoliko višja kot v preteklih letih. Nadaljnja rast zaposlovanja bo tudi v prihodnje prispevala k zniževanju stopnje brezposelnosti, ki se bo proti koncu obdobja napovedi približala nizkim predkriznim ravnem. Ob koncu preteklega leta je bilo prijavljenih 78.534 brezposelnih oseb, kar je 7,7 odstotka manj kot decembra 2017 in, kar je še bolj razveseljivo, število brezposelnih upada že peto leto zapored.
Če pogledamo gibanje slovenskega borznega trga v letu 2018 vidimo, da je osrednji borzni indeks na letnem nivoju ostal nespremenjen in končal leto pri 805 indeksnih točkah. Povprečni dnevni promet je znašal 1,34 milijona EUR, kar je skoraj identično kot leto prej. Osrednja dogodka na Ljubljanski borzi sta bila prevzem Gorenja s strani kitajske družbe Hisense, kar je povzročilo umik delnic iz borze, in odločitev slovenske vlade o prodaji 59-odstotnega lastniškega deleža največje slovenske banke NLB po ceni 51,50 EUR, za kar je država prejela 670 milijonov evrov kupnine. Slovenske delnice v primerjavi z evropskimi delnicami ostajajo relativno podcenjene, saj znaša kazalnik med ceno in dobičkom na delnico samo 8,7. To malo več kot polovica evropskega, ki znaša 14,5. Relativno visok pa je povprečni dividendni donos 6,7 % , ki je bistveno višji od povprečja evropskih delnic, ki znaša 3,8 %.
Dolžniški trgi - Monetarna politika vse manj ohlapna
Mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb
Evropska centralna banka (ECB) z letošnjim letom ukinja od marca 2015 trajajoč program neto nakupov obveznic (QE), hkrati pa je na zadnjem zasedanju v letu 2018 sporočila, da bo zaostrovanje denarne politike postopno, saj namerava tudi v prihodnje reinvestirati zapadle glavnice obveznic ter s tem ohranjati velikost bilančne vsote centralne banke nespremenjeno. Zaradi naraščajoče negotovosti znotraj in zunaj regije so v ECB znižali napoved gospodarske rasti za evroobmočje iz 1,9 % na 1,7 % v letu 2019.
Inflacija v območju evra je po prvi oceni statističnega urada Eurostat decembra 2018 upadla z novembrskih 1,9 % na 1,6 %. Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola ter tobaka je letna inflacija v decembru ostala na enaki ravni kot v preteklem mesecu pri 1 %.
Ameriški Fed je na decembrskem zasedanju dvignil ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. Sedaj se ključna obrestna mera nahaja v razponu med 2,25 in 2,50 %. Tokratno zvišanje ključne obrestne mere je bilo četrto obrestno zvišanje v letu 2018. Na dvodnevnem zasedanju so tudi spremenili napovedi glede dviga obrestne mere v letu 2019 in sicer iz predvidenih treh na dva. Trgi v nasprotju s Fedom trenutno ne pričakujejo dviga obrestnih mer v letu 2019.
Slovenija je prva evropska država, ki je v letu 2019 izdala novo, desetletno referenčno državno obveznico in se s tem zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Povpraševanje po slovenskem dolgu s strani investitorjev je preseglo 3 milijarde evrov, zaradi česar je bil v primerjavi s prvotno postavljenimi okvirnimi pogoji nekaj manjši tudi zahtevan donos, ki je ob izdaji znašal 1,21 %. Glede na program financiranja proračuna, ki ga je vlada sprejela sredi minulega decembra, se bo Slovenija v letu 2019 za financiranje izvrševanja proračuna lahko zadolžila za 2,1 milijarde evrov.
