080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Borzni bik trdno v sedlu
Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik
Na svetovnih borzah se je tudi v maju nadaljevala večmesečna sinhrona rast tečajev delnic z rekordno nizkimi nihanji delniških trgov. V letošnjem letu so dolarski donosi, z izjemo Rusije in Savdske Arabije, pozitivni na kar 43 od 45 najpomembnejših delniških trgih. Povprečni donos v dolarjih na primer znaša več kot 16 %, v petnajstih državah pa celo presega 20 %. Na razvitih trgih so na vrhu lestvice z več kot 25-odstotno rastjo Avstrija, Južna Koreja in Španija, na repu z manj kot 8-odstotno rastjo pa Avstralija, Norveška in Kanada.
Združene države vstopajo v 96 mesec gospodarske ekspanzije, kar označuje tretje najdaljše zgodovinsko obdobje rasti. Celotni donos ameriškega indeksa S&P 500 je dosegel pozitivno vrednost že sedmi mesec zapored, v zadnjih 15 mesecih pa so bili celotni donosi ameriških delnic pozitivni v kar 14 mesecih.
Če analiziramo sentiment investitorjev se zdi, da vstopajo delniški trgi v začetek meteorološkega poletja objektivno pregreti in verjetno pretirano optimistični. V zadnjih desetih letih je bil mesec junij takoj za januarjem statistično najslabši mesec s povprečnim padcem okoli 1,5 %, vendar pa to ne bi smelo pretirano skrbeti vlagateljev na delniške trge.
Do nadaljnjega namreč ostaja močan bikovski trend rasti naš najmočnejši zaveznik, vsaka 5- do 10-odstotna osvežilna korekcija pa dobra nakupna priložnost. Kadar so ameriške delnice v prvih stotih trgovalnih dneh, tako kot letos, zrasle za več kot 7,5 %, so nato do konca leta v povprečju pridobile dodatnih 9 %.
Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so do začetka maja v evrih v povprečju pridobili tri odstotke vrednosti: S&P 500 (+1,1 %), Dow Jones (-0,22 %), tehnološki Nasdaq (+8,1 %), evropski Stoxx Europe 600 (+7,9 %), nemški DAX (+7,2 %), japonski Nikkei (+1,7 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+2,5 %).
Trgi v razvoju - Še vedno vodilni
mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb
Zmagovalci letošnjega leta ostajajo delniški trgi držav v razvoju. V povprečju so tečaji od začetka leta do konca maja zrasli za 9,1 % (v EUR).
Kar se je v zadnjem obdobju zgodilo in pomembno vplivalo na tečaje delniških družb, je nova politična kriza v Braziliji. Makroekonomski podatki države so se pravkar začeli izboljševati, inflacija je padla na 4,1 %, gospodarstvo kaže znake okrevanja in na vse to privre nova politična kriza, ki lahko državo prestavi za nekaj korakov nazaj. Očitno postajajo politične krize v Braziliji stalnica. Poglavitni težavi sta (znova) korupcija vodilnih politikov, ki se pojavlja pri javnih investicijah, in prepletenost gospodarstva s politiko. Predsednik Temer se sooča z zahtevami po odstopu, do katerega bo, glede na razsežnosti afere, verjetno prej ali slej prišlo. Poleg njega se kar tretjina članov predsedniškega kabineta sooča s korupcijskimi obtožbami. Vse to postavlja pod vprašaj realizacijo prepotrebnih reform - predvsem pokojninska je nepriljubljena. Delniški tečaji so se na to burno odzvali. Samo v aprilu je brazilski delniški indeks padel za 4 %, če v to vključimo še padec vrednosti domače valute, je evropski investitor zabeležil 8,9-odstotni padec tečajev.
Veliko bolj spodbudne novice prihajajo iz indijskega delniškega trga. Tečaji so v maju zrasli za 4,1 %, zaradi valute je v evrih ta rast 0,6 %. Indijski trg ostaja eden najperspektivnejših in donosnejših v letošnjem letu z 16,9 % rastjo (15,9 % v EUR). Inflacija, večen problem Indije, je v zadnjem obdobju na rekordno nizkih nivojih. Pričakuje se, da bo centralna banka omehčala denarno politiko. Gospodarska rast prvega kvartala nosi breme lanskoletne menjave bankovcev, kasneje se pričakuje vrnitev na »običajne« nivoje. Tik pred vrati je še dolgo pričakovana davčna reforma, ki bi naj davčno visoko razdrobljen trg nekoliko poenostavila, čeprav še ne toliko, kot je bilo sprva planirano. Vrednotenja indijskega delniškega trga so nekoliko višja in usklajena z optimističnim pogledom na indijsko gospodarstvo.
Vrednotenja trgov v razvoju so še vedno in že skoraj tradicionalno ugodna. Še posebej, če jih primerjamo z vrednotenji iz razvitejših kapitalskih trgov, predvsem ZDA. Pričakovan P/E je 12,8, P/B 1,6 in dividendna donosnost 2,4 %. Kljub ugodnim vrednotenjem in izjemnemu potencialu previdnost pri naložbi v trge v razvoju ni odveč. Motor pretekle rasti, surovine, so v zadnjih mesecih izgubile nekaj privlačnosti. Kategorija trgov v razvoju je pa po drugi strani toliko široka, da je umiritev rasti cen surovin marsikje prej spodbudno kot ne.
Slovenija - Rekordna rast BDP Slovenije v prvem kvartalu
Uroš Selič,
upravljavec - analitik
Bruto domači proizvod se je v Sloveniji v prvem četrtletju 2017 okrepil za skoraj neverjetnih 5,3 % od enakega obdobja lani. Največ je k rasti BDP prispevala domača potrošnja, in sicer kar 4,5 od 5,3 odstotnih točk, tradicionalno pa so k rasti prispevali izvozniki, saj se izvoz povečal za 8,7 %. Po trenutnih podatkih Eurostata je to najvišja stopnja letne rasti BDP držav članic Evropske unije za prvi kvartal letošnjega leta. Blagodejno na rast BDP vpliva tudi nižje število brezposelnih, ki po zadnjih anketnih podatkih znaša 7,8 %. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 964 tisočoseb, kar je 2,6 % več kot v prvem četrtletju lani. Na drugi strani pa se znova umirja inflacija na letni ravni, kar je pozitivno za potrošnike in njihovo trošenje. Podatki za maj 2017 namreč kažejo, da je inflacija znašala 1,5 %, kar je 0,3 odstotne točke manj kot mesec prej. Prav tako se je inflacija na letni ravni maja 2017 znižala tudi v EMU, in sicer z 1,9 % na 1,4 %.
Skupina Gorenje je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani prihodke zvišala za sedem odstotkov na 305,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je povečala za 1,5 milijona evrov oz. 259,8 odstotka na 2,1 milijona evrov. Skupina je zvečala tudi dobiček iz poslovanja, in sicer za 16 % na 7,9 milijona evrov. Največ prihodkov od prodaje, za 251 milijonov evrov, so ustvarili v temeljni dejavnosti gospodinjskih aparatov, kar v primerjavi s prvim četrtletjem lani predstavlja 3,4-odstotno rast. Dobiček skupine pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) se je zvišal za 11,6 odstotka na 20,6 milijona evrov.
Prav tako je objavila rezultate Skupina Sava Re, ki je na ravni skupine pobrala za 159,9 mio EUR kosmatih premij, kar je 4,2 % več kot v enakem obdobju lani. S tem je skupina zbrala 32,4 odstotka načrtovane premije za celo leto 2017. Čisti poslovni izid je znašal 9,2 mio EUR, kar je 29 % več kot v enakem obdobju lani. K izboljšanju je največ prispeval segment premoženjskih zavarovanj v Sloveniji.
Dolžniški trgi - Okrevanje v Evropi se nadaljuje
mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb
Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi napoveduje rast BDP v območju evra v višini 1,7 % (prej 1,6 %). Napovedi za leto 2018 so ostale nespremenjene, in sicer se napoveduje gospodarska rast v višini 1,8 %. Evropska komisija nadalje pričakuje v letu 2017 stopnjo inflacije v višini 1,6 %, medtem ko za prihodnje leto napoveduje nižjo stopnjo rasti cen, in sicer v višini 1,3 %. Nižja inflacija bo predvsem posledica izničenja učinkov rasti cen energentov v letu 2016. Ob gospodarski rasti in inflaciji je komisija objavila še napoved stopnje brezposelnosti v območju evra, ki naj bi do konca leta 2017 upadla na 9,4 %, v letu 2018 pa se znižala pod mejo 9 %.
Inflacija v območju evra se je sicer v mesecu maju znižala na najnižjo raven v letošnjem letu. Inflacija je tako znašala 1,4 % na medletni ravni, kar je precej manj od stopnje inflacije, zabeležene mesec prej (1,9 %). Znižala se je tudi jedrna inflacija (brez vpliva energentov in hrane), in sicer z 1,2 % na 0,9 % na medletni ravni. Glede na to, da si ECB želi večje konsistentnosti pri stopnji inflacije, ni pričakovati, da bi centralna banka v kratkem spreminjala okvirje monetarne politike. Donosnosti evropskih državnih obveznic so se tako v mesecu maju dodatno znižale. Krivulja donosnosti 10-letnih evropskih državnih obveznic se je v preteklem mesecu znižala za 10 bazičnih točk na 1,02 %, trenutno pa se giblje na nivojih izpred dobrega meseca dni pri 1,1 %.
Ameriški FED je na majskem zasedanju ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno. Ciljni razpon ključne obrestne mere tako znaša med 0,75 % in 1 %. Zapiski zasedanja FED so pokazali, da so predstavniki v splošnem soglasni glede počasnega zmanjšanja obsega 4.500 milijard USD velike bilančne vsote centralne banke. Slednje nameravajo storiti z ne-refinanciranjem vseh zapadlih glavnic, ki jih ima FED v portfelju, s čimer naj bi pričeli že v letošnjem letu. FED tako ne namerava agresivno zmanjševati svoje bilančne vsote, denimo z aktivnimi prodajami finančnih instrumentov na sekundarnem trgu. Po objavi zapiskov se je nekoliko znižala verjetnost dviga obrestne mere na junijskem zasedanju, ki kljub temu ostaja visoka in trenutno znaša 90 % za dvig v višini 25 bazičnih točk (0,25 %).
Med zanimivejšimi dogodki v preteklem mesecu velja omeniti še znižanje bonitetne ocene Kitajske za eno stopnjo iz Aa3 na A1 s strani bonitetne agencije Moody's. Gre za prvo znižanje bonitetne ocene Kitajske s strani agencije Moody's vse od leta 1989. Med razlogi za znižanje v bonitetni agenciji omenjajo tveganje naraščajočega javnega dolga ob hkratni počasnejši predvideni gospodarski rasti.
