080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi – Uspavanka na borzah
Damjan Kovačič
specialist za upravljanje
Za spremljanje dnevnih premikov na delniških trgih bi v preteklem mesecu potrebovali povečevalno steklo, saj se nadaljuje za ta letni čas neobičajna uspavanka na delniških trgih. Dnevni premiki ameriških delnic že šest tednov zapored niso presegli enega odstotka, pa tudi aktivni trgovci ne kažejo pretiranega strahu pred večjimi pretresi na borzah. Indeks volatilnosti VIX je namreč zdrsnil na zelo nizko raven okoli 17, kar pomeni, da trgi v naslednjih 30 dneh pričakujejo manj kot 5-odstotni premik v pozitivni ali negativni smeri.
Delnice na razvitih trgih so letos v evrih pridobile skoraj 8 % vrednosti, od vrha zadnjega bikovskega trga v začetku januarja 2022 pa so nižje za dobrih 7 %. Po več kot šestih mesecih od oktobrskega dna je sicer statistično vse manj verjetno, da bodo delnice v tem borznem ciklu še enkrat prebile dno medvedjega trenda. V ZDA se skladno z našimi pričakovanji že deseti mesec zapored kaže trend upadanja inflacije (CPI), ki se je prvič spustila pod kratkoročno obrestno mero (OM) pri 5,25 %, cene pri proizvajalcih (PPI) pa rastejo najpočasneje po začetku 2021. Gre za psihološko in tehnično pomemben mejnik, ki je v preteklih osmih ciklih dvigovanja obrestnih mer pomenil konec dvigov s strani ameriške centralne banke.
V zadnjih 100 letih so bila obdobja dezinflacije – visoke in padajoče inflacije - zelo ugodna za vlagatelje, saj so od skupaj 19 epizod ameriške delnice dosegle negativni realni donos samo enkrat. Povprečni realni donos delnic je v epizodah dezinflacije znašal 14 %, realni donosi pa so v 70 odstotkih teh primerov presegali 10 %.
Kitajska – Storitveni indeks zelo pozitiven
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Nedavno objavljeni gospodarski podatki so pokazali, da je bil april pozitiven mesec za svetovno gospodarstvo, saj je rast kljub strahovom o višjih obrestnih merah ostala izjemno prožna. Mesečno izračunan indeks vodij nabav, ki prikazuje stanje proizvodnega sektorja (PMI) v ZDA, evroobmočju in Združenem kraljestvu, je presegel pričakovanja, medtem ko je zadnji objavljeni kitajski PMI nekoliko razočaral in spodbudil zaskrbljenost o nadaljnjem okrevanju Kitajske. Uradno objavljeni kitajski proizvodni indeks PMI je aprila 2023 nepričakovano padel na štirimesečno najnižjo vrednost, 49,2 bazičnih točk, medtem ko je še marca znašal 51,9. Ta podatek je opozorilo na prvo krčenje tovarniške dejavnosti od lanskega decembra, predvsem na račun šibkejše svetovne potrošnje. Nekoliko je presenetil tudi zadnji objavljeni storitveni indeks PMI, ki nakazuje, da kitajskemu potrošniku, svetli točki kitajskega okrevanja, nekoliko pojenja sapa. Uradni storitveni indeks, ki je še vedno v zelo pozitivnih številkah, se je iz marčevskega rekordnega 58,2 znižal na aprilskih 56,4 bazičnih točk. Kot kaže, se zaenkrat krepijo storitve, kot so potovanja in povečani obiski restavracij, medtem ko v drugih segmentih ni zaznati pretiranega optimizma. Nekako se zdi, da je lažji del okrevanja, ki vključuje popolno okrevanje mobilnosti in sprostitev zadržanega povpraševanja, že za nami. Treba pa bo še počakati na naslednjo etapo okrevanja potrošnje, ki bo temeljila na višji rasti prihodkov in izboljšanjem zaupanju potrošnikov.
Vse več je znakov o ponovnem krhanju medsebojnih gospodarskih odnosov med ZDA in Kitajsko. Predsednik Joe Biden si namreč prizadeva v prihajajočih tednih podpisati izvršilni ukaz, ki bo omejil neposredne naložbe ameriških podjetij v nekatere »občutljive tehnologije« na Kitajskem, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo. Ukaz namerava izvršiti v času zasedanja vrha skupine sedmih najuspešnejših gospodarstev G7, ki naj bi se začel 19. maja na Japonskem. ZDA seveda zavračajo obtožbe Kitajske, da so ti ukrepi namenjeni zaviranju kitajskega razvoja. Enako kot sankcije proti nekaterim kitajskim velikanom, kot sta Huawei in Tiktok, ZDA tudi te ukrepe upravičujejo pod pretvezo zaščite nacionalne varnosti. Ta poteza bo pomenila novo fazo v večletni gospodarski kampanji proti Kitajski, ki je že za časa vladanja predsednika Trumpa doživela uvajanje carin na njihovo blago. Lahko bi pa pomenila tudi zunanjepolitični zasuk v dvostranskem mednarodnem odnosu ZDA in Kitajske, s tem, ko bo nacionalna varnost postavljena pred gospodarske interese.
Slovenija: Izjemni poslovni rezultati Luke Koper v letu 2022
Uroš SeličŽivljenjske potrebščine so se aprila v Sloveniji na letni ravni v povprečju podražile za 9,4 %, na mesečni pa za 1,5 %. K letni inflaciji so največ, 2,7 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se v povprečju podražili za 15,8 %. Podražitve električne energije (za 33,5 %) so imele za 0,9 odstotne točke vpliva. Po 0,8 odstotne točke so dodale višje cene storitev in izdelkov v skupinah stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj (za 10,2 %) ter rekreacija in kultura (za 7,5 %). Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 0,4 odstotne točke. Tekoča goriva so se pocenila za 17,5 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 4,9 %. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,2 % (aprila lani 7,4 %). Mesečna rast cen je bila enoodstotna. Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 9,8 %, cene storitev pa za 8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 11,9 %, poltrajno blago za 7,5 % in trajno blago za 3,9 %.
Pretekli mesec sta uprava in nadzorni svet edinega slovenskega tovornega pristanišča, Luke Koper, d.d., predlagala razdelitev dobička iz uspešnega preteklega leta. Od čistega dobička , ki je v letu 2022 znašal 50,2 mio EUR, bi se v obliki dividende izplačalo 35 mio EUR, preostanek bi ostal nerazporejen. Za Skupino Luka Koper je bilo preteklo leto v vseh pogledih izjemno, saj so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram, s katerimi so bili soočeni takoj v začetku leta, presegli vse načrtovane finančne cilje. Leto so sklenili z rastjo pretovora v vseh blagovnih skupinah in z višjimi čistimi prihodki od prodaje. Ti so znašali 313,5 mio EUR, kar je za 37 % oziroma 85 mio EUR več kot v letu pred tem. Rekorden je bil tudi doseženi poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je s 83,1 mio EUR za kar 165 % oziroma za 51,8 mio EUR presegel izid iz leta 2021, kot tudi čisti poslovni izid, ki je znašal 74,2 mio EUR, kar je za 133 % oziroma 42,4 mio EUR več od čistega poslovnega izida v letu 2021. Za letošnje leto je uprava podjetja zapisala bolj previdno napoved, saj pričakuje za 7 % manjše skupne čiste prihodke od prodaje in 56 % manjši čisti dobiček.
Dolžniški trgi – Centralne banke so neomajne v boju z inflacijo
Jure Rogač
specialist za upravljanje
Konec aprila je propadla še ena ameriška banka, First Republic Bank (FRB), 14. največja banka v ZDA. V jutranjih urah dne 1. maja je bilo uradno sporočeno, da FRB več ne obstaja, njena sredstva v višini 10,6 milijard USD pa so bila prodana banki JPMorgan. Vzrok propada je bil podoben kot pri Silicon Valley in Signature Bank. Komitenti so izgubili zaupanje v omenjene finančne institucije in v velikem obsegu začeli dvigovati svoje depozite. Ker banke niso imele dovolj likvidnih sredstev, so bile primorane prodajati obveznice, v katera so plasirale presežna sredstva. In, kot se spomnimo, so ravno obveznicam vse od lanskega leta padle cene kot posledica dvigov obrestnih mer s strani centralnih bank. Cena obveznice reagira ravno obratno, višje obrestne mere povzročijo nižje cene obveznic.
Kljub žrtvam, ki so nastale in verjetno še bodo, ostajajo centralne banke neomajne v boju s inflacijo. Po njihovem mnenju je visoka inflacija veliko bolj pereč problem kot »nekaj« žrtev in vpliva na širše število udeležencev v ekonomiji, tako podjetij kot gospodinjstev. Vrednosti inflacije so se že začele zniževati, vendar se še vedno gibljejo v dokaj visokih območjih. Tako je ameriški Fed ob napovedanem dvigu obrestnih mer za 0,25 % v maju nakazal, da bi to počasi lahko bil vrh, po drugi strani pa ECB še uporablja ostro retoriko, pri kateri se pričakuje še nekaj dvigov obrestnih mer.
Trgi ocenjujejo prihodnost in zaradi številnih neznank (kako visoke bodo obrestne mere, kako vztrajna bo inflacija, ali se bo zgodila recesija ipd.) je možno zaznati močno nihajnost cen obveznic. Slednje se meri z indeksom MOVE, katerega vrednosti se gibljejo podobno visoko kot ob svetovni finančni krizi leta 2007. To samo po sebi ne pomeni, da se bo ponovila finančna kriza, je pa indikator nestabilnosti. Po vsej verjetnosti se bo tak trend še nadaljeval nekaj mesecev.
Podatki na dan 30. 04. 2023
