080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Rekordna deseta obletnica Bika na Wall Streetu
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
V času božičnih praznikov se je velika večina vlagateljev že sprijaznila, da bo tik pred ciljno ravnino pošla sapa najdaljšemu bikovskemu trg v zgodovini delniških trgov, ki se je rodil 9. marca 2009 v prahu in ruševinah Velike finančne krize. Ko je že kazalo, da ne bo nič s praznovanjem desete obletnice, je obupane udeležence na trgih presenetil eksplozivni odboj, ki je hkrati dvignil vse svetovne delniške trge. Posledično so letos delniški donosi pozitivni na vseh 50 najpomembnejših borzah, v povprečju pa so delnice v evrih pridobile več kot 10 %, kar je najboljši začetek leta v zadnjih 30 letih.
Poglejmo, kakšni so celotni evrski donosi nekaterih najpomembnejših delniških indeksov razvitih trgov v zadnjih 10 letih od dna 9. marca 2009. Ameriški S&P 500 +470 % (+19 % letno), tehnološki Nasdaq +656 % (+22 % letno), evropski Stoxx Europe 600 +235 % (+13 % letno), japonski Nikkei +239 % (+14 % letno) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World +342 % (+16 % letno).
S perspektive dolgoročnih vlagateljev je pomembno, da je bilo desetletje po krizi povsem v znamenju razvitih trgov. Indeks držav v razvoju MSCI Emerging Markets je namreč od marca 2009 dosegel celotni donos v višini 217 %, oziroma 12 % letno, v globalnem delniškem indeksu MSCI AC World pa je delež držav v razvoju zdrsnil celo pod 9 %. Kljub temu so trgi v razvoju v tem času pridobivali na gospodarski moči, saj se je njihov delež svetovnega BDP po pariteti kupne moči dvignil s 50 na 60 %.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 12. marca v evrih v povprečju pridobili okoli 12 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+13,1 %), Dow Jones (+12 %), tehnološki Nasdaq (+16,0 %), evropski Stoxx Europe 600 (+10,6 %), nemški DAX (+8,9 %), japonski Nikkei (+6,6 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+12 %).
Trgi v razvoju: Države v razvoju vse bolj senči Kitajska
Dr. Uroš Vek
upravljavec naložb
Delniški trgi so v februarju nadaljevali trend prvega meseca leta 2019. Indeks delniških trgov držav v razvoju, MSCI EMERGING MARKETS, je v februarju zrasel za 0,7 %, merjeno v evrih, medtem ko je indeks razvitih trgov, MSCI WORLD, v evrih zrasel za 3,4 %. Od začetka leta 2019 so donosi na delniških trgih držav v razvoju okrog 9,5 %, medtem ko so razviti trgi v enakem obdobju zrastli za 11,4 %.
Po trenutnih napovedih in pričakovanjih se obeta ugoden razplet trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Predsednik ZDA, Donald Trump, namreč želi zaključiti pogajanja in pripeljati ta spor do rešitve, predvsem zaradi negativnega vpliva na gospodarstvo in kapitalske trge. Znotraj administracije še sicer obstajajo določeni pomisleki, tako je končni razplet še negotov, a vendar obstaja nekoliko več optimizma. To je tudi pomembno prispevalo k temu, da so delniški trgi v januarju in predvsem v februarju beležili pozitivne donose.
Kitajska organizira v marcu največji politični dogodek leta, na katerem se sreča 3.000 delegatov komunistične partije in sprejema odločitve glede proračuna, zakonodaje in izbora primernih kandidatov za posamezne pozicije. Pričakovanja glede kitajske gospodarske rasti v letu 2019 so nižja kot v letu 2018, ko je ta znašala 6,4 %. Glavni razlog zniževanja kitajske gospodarske aktivnost izhaja iz preusmeritve gospodarskega modela iz izvozno usmerjenega v model, ki pretežno temelji na domači potrošnji. Pri tej preobrazbi gre za preusmeritev alokacije prihrankov iz investicij v potrošnjo. Kitajski gospodarski model je preteklosti temeljil na izgradnji ogromnih proizvodnih kapacitet za zadovoljevanje potreb globalnega potrošnika.
Kitajska je po svetovni finančni krizi hitro spoznala krhkost mednarodne trgovine, saj je presežek izvoza nad uvozom iz 10 % BDP v letu 2006 padel na 1,7 % v naslednjih letih. Kar je delovalo v preteklosti, spodbujanje gospodarske aktivnosti prek kreditnega kanala, sedaj deluje težje. Kratkoročno najlažja rešitev se lahko dolgoročno izkaže kot zelo boleča. Kitajska to vse bolj spoznava in stremi k dolgoročni rešitvi v smeri spodbujanja domačega povpraševanja.
Za dosego tega cilja pa je treba sprejemati tudi ukrepe spodbujanja potrošnje. Bolj progresivna davčna lestvica bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku tistih z nizkimi dohodki in hkrati pozitivno vplivala na potrošnjo ter zmanjšala neenakost v družbi.
Drug aspekt, ki bi pozitivno vplival na potrošnjo na Kitajskem, je oblikovanje jasne in trdne socialne mreže za državljane. Tukaj mislimo predvsem na zdravstveni, izobraževalni in pokojninski sistem. Trdnost, jasnost in transparentnost teh družbenih sistemov bi zmanjšale negotovost v družbi in posledično okrepile potrošnjo.
Transformiranja gospodarstva iz izvozno usmerjenega v model, ki ima močno zaslombo v domači potrošnji, zahteva veliko časa. Ni realno pričakovati, da bo ta transformacija hitra, brez vzponov in padcev ter razočaranj. V vmesnem času se bo nadaljeval padec gospodarske aktivnosti kitajskega gospodarstva. To bo negativno vplivalo na razpoloženje prebivalstva in oblasti in posledično je realno pričakovati, da bo Kitajska srednjeročno še vedno posegala po kratkoročnih ukrepih spodbujanja gospodarske rasti prek kreditnega kanala.
Slovenija: Stopnja anketne brezposelnosti je najnižja po letu 2008
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Upočasnitev rasti slovenskega BDP ob koncu leta 2018 je bila precej nižja kot v evrskem območju, v povzetku makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije. BDP se je v zadnjem lanskem četrtletju v medletni primerjavi realno okrepil za 4,1 odstotka. Četrtletno je bil BDP po desezoniranih podatkih večji za 0,8 odstotka, v vsem lanskem letu pa se je realno povečal za 4,5 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti je bila v četrtem četrtletju 2018 4,4-odstotna in najnižja po 4. četrtletju 2008 (takrat je bila 4,3-odstotna). V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2017 se je znižala za 1,4 odstotne točke.
Skupina Triglav je v letu 2018 po nerevidiranih podatkih zbrala za dobro milijardo evrov bruto premije. Prihodki iz čistih zavarovalnih premij so znašali 952 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Največja zavarovalniška skupina v Sloveniji je imela lani sicer nekoliko slabši donos finančnih naložb, kar je po oceni zavarovalnice tudi razumljivo glede na nizke obrestne mere. Zato pa je bilo precej boljše v vseh drugih segmentih poslovanja. Rast premije je dosegla na vseh zavarovalnih trgih in v vseh zavarovalnih segmentih. Dobiček pred davki se je povečal za 15 % na 97,5 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 80,8 milijonov evrov.
Leto 2018 je bilo za največjega slovenskega trgovca z naftnimi derivati najboljše v zgodovini poslovanja. Skupina Petrol je ustvarila 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje oz. 20 % več kot v letu 2017 - predvsem na račun višjih cen derivatov. Čisti dobiček se je zvečal za 13 odstotkov na 91,8 milijona evrov, dolg se je zmanjšal za 20 % na razmerje 1,7-kratnik Ebitde.
Dolžniški trgi: Zmernejši toni centralnih bankirjev
Mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Evropska centralna banka (ECB) na marčevski seji ni sprejemala odločitev na področju ključnih obrestnih mer. Presenetila pa je z napovedjo novega programa refinanciranja bank z dolgoročnimi posojili (TLTRO), s katerim naj bi začeli septembra 2019 za obdobje dveh let. Predsednik ECB Mario Draghi je priznal, da se gospodarske razmere v Evropi slabšajo, a nevarnosti recesije za zdaj ne vidi. Posledično je ECB znižala napoved ocene gospodarske rasti, ki naj bi za letošnje leto znašala 1,1 % (prej 1,7 %). Glede obrestnih mer je predsednik Draghi omenil, da naj bi ostale na nizki ravni še vsaj do konca letošnjega leta.
Na ohlajanje evropskega gospodarstva nakazuje tudi stopnja inflacije, ki se že lep čas ohranja na nižjih ravneh. Inflacija v evroobmočju je tako po prvi oceni statističnega urada Eurostat februarja 2019 znašala 1,5 % in se je zvišala za 10 bazičnih točk (januarja je znašala 1,4 %). Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola in tobaka se je letna inflacija znižala za 10 bazičnih točk (0,1 %) na 1,0 %.
Stopnja brezposelnosti v evroobmočju je bila januarja 2019 pri 7,8 % kar je 0,8 % manj kot pred letom dni. V celotni EU je bila stopnja pri 6,5 %, kar je najmanj, odkar so januarja 2000 začeli zbirati podatke.
Spodbudne novice prihajajo tudi iz ZDA. Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju znižala manj kot se je pričakovalo. Rast BDP je v zadnjem četrtletju na letni ravni znašala 2,6 %, medtem ko so analitiki pričakovali rast v višini 2,2 %. Glavni razlog za pozitivno presenečenje je predvsem povišana raven investicij kot odziv na zmernejši pristop Ameriške centralne banke (FED) k višanju ključne obrestne mere. Omenjenemu pritrjuje tudi nedavna izjava predsednika FED, da so se znižala pričakovanja glede prihodnjih dvigov ključne obrestne mere, ki se nahaja v razponu med 2,25 % in 2,50 %, saj je že v nevtralnem območju, v katerem niti ne spodbuja niti ne zavira ameriškega gospodarstva. Verjetnost dviga obrestne mere v letu 2019 je tako po napovedih trga trenutno praktično nična.
