080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi – Nismo več daleč
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
Na svetovnih borzah se nadaljuje eksplozivna rast tečajev delnic z več kot 8-odstotnimi donosi na razvitih trgih, ki jo spremlja vse večji apetit vlagateljev po tveganju. Vlagatelji se na primer ponovno navdušujejo nad bitcoinom in kriptovalutami, na katere lahko gledamo kot na najbolj divja in špekulativna segmenta finančnih trgov. Ameriški indeks S&P 500, ki je od kovidnega dna leta 2020 v evrih pridobil že 140 %, je v letošnjem letu dosegel že 16 novih rekordnih vrednosti. Ameriške delnice so v zadnjih petih mesecih pridobivale vrednost v kar 17 tednih, situacija, kakršne lahko v več kot stoletni zgodovini preštejemo na prste ene roke.
Nove rekordne vrednosti delniških indeksov so pomembne na simbolni in psihološki ravni, saj pomenijo, da imajo pozitivne donose vsi vlagatelji, ki so kadarkoli v zgodovini investirali v delnice in svoj vložek primerno razpršili. Rast na delniških trgih se je v zadnjih tednih razlila po vseh regijah in industrijah, tako da ne gre več za izbrano elito tehnoloških in ameriških delnic. Nove rekorde so borze dosegle tudi na Japonskem, v Nemčiji, Franciji, pa tudi delnice iz sektorjev zdravstvo in industrija, medtem ko so npr. Avstralija, Velika Britanija in Kanada ob financah in surovinah samo še za okoli 5 % oddaljene od novih najvišjih vrednosti. Prav tako je več kot zgovoren podatek, da so od oktobrskega dna donosi kapitalsko uteženih delniških indeksov skoraj identični donosom enakomerno uteženih delniških indeksov in donosom »small-cap« podjetij z nizko tržno kapitalizacijo.
Ob Teslinih težavah se je Veličastnih sedem korporacij potihoma transformiralo v Šesterico Super delnic, ki so v prvem četrtletju prispevale več kot 9 odstotnih točk k dobičku ameriškega indeksa S&P 500. Brez teh šestih podjetij bi dobiček na delnico v prvem četrtletju zabeležil upad za 4,5 %. Ob skromnih dvigih napovedi rasti dobička za 2024 pri Applu (+9 %) in Microsoftu (+15 %) bodo vse oči uprte v četverico vodilnih vlečnih konjev, za katere so finančni analitiki optimistično dvignili napovedi za 18 do 46 %, to so Nvidia (+18 %), Amazon (29 %), Meta (16 %) in Alphabet (+16 %).
Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je nedavno izjavil, da "niso več daleč" od začetka zniževanja obrestnih mer ter da pravzaprav samo še čakajo na dodatne podatke, ki bodo potrdili ohlajanje inflacijskih trendov. Te besede so v tem trenutku najljubša glasba za ušesa na Wall Streetu, kajti osnovna statistična zakonitost pravi, da znižanja obrestnih mer, ki niso povezana z recesijo, skoraj neizogibno spremljajo pozitivna gibanja na delniških trgih.
Trgi v razvoju – Pozitiven odboj kitajskih delnic
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Vlagatelji so tudi v drugem mesecu letošnjega leta nadaljevali z optimističnim razpoloženjem, kar je imelo pozitiven vpliv na svetovne delniške trge. Številni delniški indeksi so mesec zaključili na rekordnih ravneh. Med njimi je bil tudi japonski Nikkei, ki je dosegel najvišjo vrednost po letu 1989, potem ko so se japonske delnice že ob koncu prejšnjega leta uvrstile med bolj vroče naložbe.
Dobro so se odrezale tudi delnice na trgih v razvoju, predvsem na račun pozitivnega odboja kitajskih delnic. Prizadevanja oblasti za stabilizacijo kitajskega delniškega trga, ki kljub povečanim pritiskom nočejo sprejeti velikih spodbujevalnih ukrepov, so zasenčila makroekonomske skrbi. S pomočjo kitajskega državnega premoženjskega sklada so z okrepljenimi nakupi delnic in ETF, s katerimi se trguje na borzi, skušali omiliti prodajne pritiske vlagateljev, nekaj dodatne spodbude pa je prispevalo povečano povpraševanje med praznovanjem lunarnega novega leta. Poleg tega je kitajska vlada napovedala nekaj podpornih ukrepov, vključno z znižanjem petletne referenčne obrestne mere za posojila. Kitajske delnice so se meseca februarja v povprečju podražile za 8,5 %.
V začetku marca se je v drugem največjem gospodarstvu na svetu odvijalo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa ali parlamenta, ki se ga je udeležilo skoraj 3000 delegatov. Poleg makroekonomskih napovedi so razpravljali tudi o ukrepih za spodbujanje gospodarstva in novih intervencijah za stabilizacijo trga nepremičnin in kapitalskega trga. Podobno kot na lanskem zasedanju so si tudi letos zadali podoben cilj, petodstotno gospodarsko rast, brez posebnih podrobnosti, kako bo ta cilj dosežen. Predsednik kitajske vlade je nakazal, da se pri spodbujanju rasti ne bo mogoče zanašati na obsežne spodbude, saj si država prizadeva odpraviti na zadolževanju temelječe rasti. Napovedal je tudi, da Kitajska namerava doseči 5,5-odstotno stopnjo brezposelnosti, 3-odstotno inflacijo in več kot 12 milijonov novih mestnih delovnih mest v letu 2024. Država se sooča z vztrajno deflacijo, saj so cene življenjskih potrebščin januarja medletno padle najhitreje v zadnjih 15 letih. Nekateri tuji analitiki so že ocenili, da je načrt preveč ambiciozen in ga ne bo moč doseči. Menijo, da bi morala vlada odločneje podpreti zasebna podjetja, saj so bolj produktivna kot državna. Prav tako bi bile nujne reforme na trgu nepremičnin, kjer je kriza največja, ne pa povečevanje vojaškega proračuna, ki se bo letos znova okrepil za 7,2 %.
Slovenija – Nov slovenski rekord v ustvarjenem dobičku
Uroš SeličFebruarja je letna stopnja inflacije v Sloveniji vztrajala na visoki ravni in rahlo okrepila svoj trend. Cene osnovnih življenjskih potrebščin so v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zrasle za 3,4 %, kar je 0,1 odstotne točke več kot v januarju. K letni inflaciji so največ, po 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene v zdravstvu (za 10,9 %) ter pri izdelkih in storitvah iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,7 %). S po 0,4 odstotne točke so sledile podražitve storitev v restavracijah in hotelih (za 6 %), raznovrstnega blaga in storitev (za 5,2 %) ter hrane in brezalkoholnih pijač (za 2 %). Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila februarja 3,4-odstotna, kar je enako kot januarja, pa vseeno več, kot je povprečje v EU, kjer je bila 2,6 odstotna.
Slovenska bančna skupina NLB je v letu 2023 ustvarila 550,7 mio EUR dobička po obdavčitvi, kar je njen in nov slovenski rekord. Glede na leto 2022 je čisti dobiček zrasel za 23 %, dobiček pred davki pa za 75 %. Skupni čisti prihodki iz poslovanja v 4. četrtletju so znašali 292,5 mio EUR, v celotnem letu 2023 pa 1.093,3 mio EUR oziroma 37 % več kot v enakem obdobju lani. Na letni ravni so neto obrestni prihodki znašali 833,3 mio EUR, kar predstavlja 65-odstotno rast. Ključni dejavniki letne rasti v višini 328,4 mio EUR so bili na strani obrestnih prihodkov posojila strankam (253,7 mio EUR, od tega 98,3 mio EUR fizičnim osebam ter 155,4 mio EUR podjetjem in državi) ter stanje pri bankah in centralnih bankah (127,7 mio EUR).
Dobri poslovni rezultati NLB Skupine omogočajo kar 100-odstotno povečanje izplačila dividend v primerjavi s preteklim letom (220 mio EUR), do konca leta 2025 pa banka namerava izplačati kar 500 mio EUR dividend.
Dolžniški trgi - Inflacija se še vedno umirja
Mitja Vranetič
specialist za upravljanje
Inflacija v evroobmočju se je februarja letos znova umirila in padla na 2,6 %. Razloge za počasno, a vztrajno manjšanje inflacije gre iskati v visokih obrestnih merah, umirjanju cen nafte in plina ter počasnem, toda vztrajnem zmanjševanju rasti cen osnovnih potrošnih dobrin. V primerjavi z januarjem, ko je bila inflacija v Evropi 2,8-odstotna, je to vsekakor korak v pravo smer oz. v skladu s pričakovanji. Cilj ECB pa je še vedno vrnitev inflacije na 2 %.
K znižanju inflacije so pripomogle cene hrane, katere rast se je zmanjšala s 5,6 % na 4 %. Dodaten dejavnik so bile cene energije, ki so padle za 3,7 %. Ob tem je osnovna inflacija, ki izključuje nihanje cen hrane in goriva, znašala 3,1 %, kar je najnižja vrednost od marca 2022.
Očitno politika višjih obrestnih mer daje rezultate, saj dražijo nakupe dobrin in storitev na kredit, s tem pa zmanjšujejo povpraševanje po blagu in potiskajo cene navzdol. Na drugi strani pa višji stroški kreditov zavirajo gospodarsko rast, kar je lahko v Evropi zaskrbljujoče. Evroobmočje je namreč v zadnjih treh mesecih lanskega leta pokazalo ničelno gospodarsko rast, potem ko se je v četrtletju pred tem celo skrčilo za 0,1 %.
Na drugi strani pa ZDA še vedno poroča o močni gospodarski rasti +3,2 % na medletni ravni, objavljeno za zadnje četrtletje preteklega leta. Tudi zato je vse več pomislekov, kako hitro se bodo obrestne mere letos dejansko zniževale. Še vedno pa večina analitikov pričakuje nadaljnje znižanje obrestnih mer tako v ZDA kot v EU predvidoma prvič junija letos.
Da so pomisleki glede počasnejšega nižanja obrestnih mer vse bolj prisotni, se pozna tudi na trgih, kjer so cene evropskih obveznic v februarju v povprečju celo padle za 1,1 %. Kljub temu pa je pričakovanje, da se bo dolgoročni trend zniževanja obrestnih mer nadaljeval, s tem pa lahko po negativnem januarju in februarju za cene obveznic pričakujemo ponovno pozitiven obrat, ki nam lahko omogoči do konca leta donos blizu ciljnih 3 %.
