Borzni trendi - oktober 2017 | SAVA INFOND

Razviti trgi – Bolje ne bo nikoli

Damjan Kovačič
upravljavec - analitik


Na finančnih trgih še naprej spremljamo premočrtno rast na teflonskih delniških trgih, ki jo že več kot leto dni spremljajo rekordno nizka nihanja vseh glavnih premoženjskih razredov (delnice, obveznice, valute). Ameriški indeks S&P 500 je tako oktobra dosegel pozitivni donos že dvanajsti mesec zapored oziroma devetnajstič v zadnjih dvajsetih mesecih. Še nikoli v zgodovini niso bili premiki delnic tako mikroskopsko majhni, saj je povprečni dnevni trgovalni razpon padel na samo 0,3 %, kar 96 % vseh trgovalnih dni pa je bil razpon nižji od 1 %. V letih, ko so ameriške delnice do začetka novembra zrasle za več kot 15 %, so bili nato donosi v preostanku leta višji 16- od 17-krat, pričakovani donos pa je bil s 5,2 % višji od zgodovinskega povprečja pri 3,6 % (vir: LPL Research).

Japonske delnice so še v začetku oktobra zaostajale za donosi drugih razvitih trgov za okoli 5 odstotnih točk, vendar so v zadnjih dneh po prepričljivi zmagi premiera Šinza Abeja bliskovito hitro ujele priključek. Japonsko gospodarstvo bo v tretjem četrtletju zabeležilo niz sedmih pozitivnih četrtletij rasti, kar se je zgodilo samo enkrat (1996) po katastrofalnem zlomu nepremičninskega in delniškega balona konec osemdesetih let. Stopnja brezposelnosti je padla na samo 2,8 %, kar je najnižja raven v zadnjih 25 letih. Za 100 iskalcev zaposlitve je na voljo kar 152 prostih delovnih mest. Posledica pomanjkanja delovne sile je počasno odpiranje trga dela, kjer je število tujcev na začasnem delu prvič preseglo en milijon, oziroma 2 % delovne sile (vir: WSJ).
Na Japonskem si med ostalimi strukturnimi reformami načrtno prizadevajo, da bi na delniške trge pritegnili mlade vlagatelje, ki so izjemno konservativni in nenaklonjeni tveganju. Japonska gospodinjstva imajo namreč v delnicah samo 10 % svojega finančnega premoženja, medtem ko je ta delež v evroobmočju 18 %, v ZDA pa celo 36 %.

Borzni indeksi svetovnih razvitih trgov so do novembra v evrih v povprečju pridobili osem odstotkov vrednosti: S&P 500 (+4,2 %), Dow Jones (+7,1 %), tehnološki Nasdaq (+12,9 %), evropski Stoxx Europe 600 (+9,0 %), nemški DAX (+12,2 %), japonski Nikkei (+7,7 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+5,4 %).
 

Trgi v razvoju - V oktobru so delniški trgi držav v razvoju prešli na stare tirnice rasti

dr. Uroš Vek
upravljavec naložb


Delniški trgi držav v razvoju so mesec oktober zaključili s pozitivnimi donosi, ki so bili višji od delniških trgov razvitih držav. V mesecu oktobru leta 2017 je indeks delniških trgov držav v razvoju, MSCI EMERGING MARKETS, zrastel za 4,8 %, merjeno v evrih, medtem ko je indeks razvitih trgov, MSCI WORLD, zrastel za 3,2 %, merjeno v evrih. Od začetka leta so še vedno bistveno bolj donosni delniški trgi držav v razvoju, ki so v tem obdobju ustvarili 19 % donos, razviti trgi pa 6 %, merjeno v evrih.

Na ekonomsko političnem področju regije držav v razvoju je bil v oktobru najbolj odmeven dogodek zasedanje kitajske komunistične stranke. Glavni sporočilo zasedanja je, da je čas, da se Kitajska spremeni v »mogočno silo«, ki lahko vodi svet na ekonomskem, vojaškem, političnem in okoljskem področju. Zraven tega se je sedanji predsednik, Xi Jinping, očitno utrdil na vrhu države še za kar nekaj let in s tem stopil ob bok največjemu kitajskemu voditelju Mao Zedongu.

Zadnja raziskava s strani Barclays (Global Macro Survey), narejena med mednarodnimi vlagatelji, kaže, da jih 45 % meni, da bodo do konca leta v ospredju delnice, s 25 % sledijo naložbe iz držav v razvoju. Pozitivni denarni prilivi v sklade držav v razvoju so se v zadnjih tednih nekoliko znižali, vendar so še vedno pozitivni. Do konca leta sicer ni pričakovati večjih prilivov, ki smo jim bili priča v septembru in avgustu.

Prilivi v sklade držav v razvoju
  Vir: Barclays 2017.

 

Slovenija – Prvi je rezultate za tretje četrtletje objavil Telekom

Uroš Selič
upravljavec - analitik


V oktobru 2017 smo imeli na letni ravni enoodstotno inflacijo, medtem ko je v istem mesecu prejšnjega leta inflacija znašala 0,6-odstotka.  Cene blaga so bile v oktobru 2017 v primerjavi z oktobrom 2016 v povprečju višje za 0,8 %, cene storitev pa za 1,5 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 2,0 %, cene poltrajnega in trajnega blaga pa so se znižale za 1,5 % oz. 1,8 %. Letno inflacijo so v oktobru  najbolj višali dražji naftni derivati (tekoča goriva so bila dražja za 9,2 %, dizelsko gorivo za 8,0 %, bencin pa za 4,4 %) in hrana, ta je bila v povprečju dražja za 1,7 %.

Oktobra so se pričele objave poslovnih rezultatov za tretje četrtletje letošnjega leta in kot prvi jih je objavil največji slovenski ponudnik komunikacijskih storitev Telekom Slovenije. Družba je je v devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 542,1 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Čisti prihodki od prodaje so višji predvsem zaradi višjih prihodkov IT storitev in višjih prihodkov na veleprodajnem trgu. Ob tem je Skupina Telekom Slovenije, v primerjavi s koncem leta 2016, povečala tudi število fiksnih širokopasovnih priključkov, in sicer za 7 %.  EBITDA v višini 154,2 milijona evrov je za 2 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta, medtem ko je Skupina ustvarila za 30,1 mio EUR čistega poslovnega izida, kar je za 6 milijonov evrov več kot leto prej.
 

Dolžniški trgi - ECB sledi FED-u pri zniževanju bilančne vsote

mag. Rene Redžič
upravljavec naložb


Zadnje zasedanje ECB v oktobru se je odvilo pretežno v skladu s pričakovanji investitorjev. ECB ni spreminjala obrestnih mer. Ključna obrestna mera za območje evra ostaja 0 %. Poleg ključne obrestne mere ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, -0,40 %, in obrestna mera za mejno posojanje, 0,25 %. Se pa spreminja (znižuje) vrednost  neto nakupov v okviru programa kvantitativnega sproščanja, ki so ga centralni bankirji podaljšali za dodatnih devet mesecev. Dosedanji obseg mesečnih odkupov v višini 60 mrd EUR mesečno bo trajal do konca letošnjega leta, nato pa najmanj do konca septembra 2018 v višini 30 mrd EUR mesečno. Iz tega sledi, da bodo ključne obrestne mere v prihodnjem letu kot kaže ostale nespremenjene oziroma se ne bodo zviševale, saj ECB pričakuje, da bodo omenjene obrestne mere ostale na tej ravni še precej dlje, kot bo trajal program kvantitativnega sproščanja.

Sicer pa evropsko gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem. BDP v območju evra se je v tretjem četrtletju 2017 na letni ravni zvišal za 2,5 %, kar je več od letne rasti v predhodnem četrtletju in več od pričakovanj, medtem ko se je stopnja letne inflacije v mesecu oktobru znižala. Inflacija je tako na letni ravni znašala 1,4 %, kar je 0,1 % manj kot v septembru. Letna rast osnovne inflacije (izključujoč kategoriji energentov ter hrane in pijače) pa se je znižala za 0,2 % na 0,9 %. Posledično so se znižale tudi zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih evropskih državnih obveznic je tako še v začetku oktobra znašala 1,26 % ter se znižala na trenutne nivoje pri 1 %.

Ameriški FED je na novembrskem zasedanju sicer ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno pri 1,25 %, se je pa po zasedanju še dodatno povečala verjetnost dviga obrestne mere še v letošnjem letu. Verjetnost decembrskega dviga tako znaša  dobrih 92 %. Prav tako je FED ohranil napoved, da bo v prihodnjem letu po vsej verjetnosti prišlo do treh dodatnih dvigov obrestne mere. FED ocenjuje, da so ekonomske razmere dobre, kar nakazujejo nizka stopnja brezposelnosti in rast BDP, ki je posledica tako povečane potrošnje gospodinjstev kot tudi rasti investicij v podjetjih. Sicer se v prihodnjem letu obeta tudi  sprememba na čelu FED. V februarju 2018 poteče mandat dosedanji predsednici Janet Yellen, ameriški predsednik Donald Trump pa je v začetku novembra kot novega kandidata nominiral dosedanjega člana odbora FED Jeroma Powella. 

Informacijo o novoobjavljenih člankih in vsebinah na spletni strani vam lahko pošljemo tudi na vaš elektronski naslov.