080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Na nikogaršnji zemlji
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Dobra novica za vlagatelje na delniških trgih je, da kljub očitnemu zastoju v svetovni gospodarski rasti še vedno ni prišlo do večjih negativnih popravkov na delniških trgih. Svetovni delniški indeksi se, po izjemni rasti v začetku leta, že pol leta nahajajo znotraj ozkega in lepo definiranega trgovalnega območja, kjer nihajo tri in pol odstotke nad in pod aktualnimi tečaji. Zanimivo je, da so globalne delnice preživele znotraj istega trgovalnega območja tudi večji del lanskega leta vse do trenutka, ko je prišlo do lanske silovite oktobrske razprodaje.
Delnice se torej nahajajo na nekakšni »nikogaršnji zemlji«, ko zaradi nespodbudnih ekonomskih podatkov, stagnacije korporativnih dobičkov in negotovosti v trgovinskih pogajanjih same po sebi nimajo dovolj moči in zagona, da bi prebile to pomembno trgovalno območje. Po drugi strani je pozitivno, da za razliko od borznih zlomov v letih 2001 in 2007 do 2009, recesija v proizvodnem sektorju, ki je posebej močno prizadela avtomobilsko industrijo, doslej ni resneje okužila storitvenega sektorja niti v najbolj ranljivih državah kot sta Nemčija in Japonska.
V katero smer bi lahko delnice do konca leta prebile to pomembno trgovalno območje? Zaradi nekaterih znanilcev stabilizacije v proizvodnem sektorju, možnosti za trgovinsko premirje, predvsem pa nadaljevanja ekspanzivne denarne politike ameriškega Feda v obliki zniževanja obrestnih mer in napovedi četrtega vala kvantitativnega sproščanja (QE4), ocenjujem, da obstaja okoli 30-odstotna verjetnost negativnega scenarija, 35-odstotna verjetnost statusa quo in 35-odstotna verjetnost, po kateri bi delnice nadaljevale rast ali celo znova naskakovale rekordne vrednosti.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 9. oktobra v evrih v povprečju pridobili okoli 17 % vrednosti: S&P 500 (+20 %), Dow Jones (+17 %), tehnološki Nasdaq (+22 %), evropski Stoxx Europe 600 (+11 %), nemški DAX (+9 %), japonski Nikkei (+15 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+17 %).
Trgi v razvoju – Nov krog pogajanj med ZDA in Kitajsko je pred vrati
mag. Jure Dubravica
direkto sektorja upravljanja naložb
Kitajska je v začetku oktobra praznovala 70. rojstni dan Ljudske republike Kitajske. Osrednji dogodek obletnice je bila ena največjih kadarkoli videnih vojaških parad. V mimohodu je sodelovalo 15.000 vojakov, 160 letal in 580 različnih vozil in druge vojaške opreme. Vojaški analitiki opozarjajo, da ne gre več za staro vojaško opremo iz Rusije, kot je to veljalo v preteklosti, temveč za napredno orožje, narejeno doma, na Kitajskem. Tehnološki napredek, ki ga je dosegla Kitajska, je impresiven. Nobenega dvoma ni, da sodi sodobna Kitajska med vojaške supersile. Predsednik Xi Jinping si je na paradi utrdil položaj velikega vodje, postavi se lahko ob bok največjih kitajskih voditeljev v zgodovini. Na drugem koncu države, 2.000 km južno od Pekinga, v Hong Kongu, pa protestniki nadaljujejo z demonstracijami, ki trajajo že več kot 100 dni in kažejo drugi obraz Kitajske. Politika »ene države, dveh sistemov« je v težavah, ki jim ni videti konca.
September je bil na delniških trgih rahlo pozitiven, čeprav se ne moremo znebiti grenkega priokusa, da svetovno gospodarstvo upočasnjuje tempo rasti. V tej luči je nov krog pogajanj, ki ga bosta v začetku oktobra začeli ZDA in Kitajska v Washingtonu, še toliko pomembnejši. Srečali se bodo najpomembnejši predstavniki obeh strani. Na kitajski strani je vodja delegacije Liu He, eden od neposrednih namestnikov premiera, ki ga je Trump v preteklosti v svojem slogu poimenoval za enega najbolj spoštovanih ljudi na Kitajskem, v Aziji in celo na svetu. Pred novim krogom pogajanj sta obe strani izvedli nekaj manjših političnih potez v znak dobre volje. Kolikor je znano, je večji del pogajalskih zahtev že nekaj časa usklajen. Odprta ostajajo le poglavja, pri katerih nobena stran ne želi popustiti. Trump nam bo najbrž prvi sporočil, ali se nov krog pogajanj nadaljuje v »pravo« smer ali ne. Vprašanje je ali je na ameriški strani sploh prisotna dovolj močna želja po sklenitvi dogovora ali pa bo prevladala politika oviranja Kitajske, ki se je vojaško in gospodarsko preveč približala ZDA. Trenje med supersilami se posledično prenaša po vsem svetu. Negativni scenarij bo za seboj povlekel delniške trge, na katere je Trump občutljiv in preko katerih rad meri svoj »predsedniški« uspeh. Po drugi strani se tudi Kitajska zaveda, da se je z ameriško stranjo lažje pogajati pred novimi predsedniškimi volitvami. V kolikor se namreč zgodi, da Trump dobi še en mandat, mu bo ta omogočil nadaljevanje še trdnejše mednarodne politike. Ne glede na vse skupaj bo rezultat tokratne partije političnega šaha med ZDA in Kitajsko, ki je že od samega začetka presegel teme trgovinskega nesoglasja, znan v kratkem in bo diktiral obnašanje investitorjev na kapitalskih trgih.
Slovenija – V dobri kondiciji
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se septembra na letni ravni zvišale za 1,7 %. Na mesečni ravni so se znižale, in sicer za 0,2 %. Na letni ravni so se najbolj zvišale cene vzdrževanja stanovanj, najbolj pa so se pocenili počitniški paketi. Letošnji september je prinesel spodbuden podatek iz trga delovne sile. Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je septembra znova znižalo. Konec septembra je bilo registriranih 69.834 brezposelnih, kar je 5,3 % ali skoraj 4.000 ljudi manj kot septembra lani, kar pomeni da se počasi bližamo rekordni nizki ravni iz leta 2008 , ko je bilo na zavodu okoli 60.000 prijavljenih iskalcev zaposlitve.
V prvem polletju 2019 je Skupina Mercator povišala prihodke za 0,4 % glede na enako obdobje preteklega leta. Ti so znašali 1,06 mrd EUR. Družba Poslovni sistem Mercator, d. d., najpomembnejša družba v Skupini Mercator, je v primerjavi z enakim obdobjem lani beležila za 4,1 % višje prihodke od prodaje in so v obdobju od januarja do junija 2019 znašali 598 mio EUR. Prihodki od prodaje v dejavnosti trgovine na drobno v Sloveniji so bili višji za 3 % in so v obdobju od januarja do junija 2019 znašali 442,5 mio EUR. Skupina Mercator je prvo polletje 2019 zaključila z 58,4-odstotno rastjo čistega dobička, ki je znašal 2,358 milijona EUR. V prvem polletju 2019 je Skupina Mercator ustvarila 83 mio EUR EBITDA.
Tudi Skupina SIJ je objavila podatke o poslovanju v prvem polletju, ko je ustvarila 417,2 mio EUR prihodkov od prodaje (2,1 % manj kot v prvem polletju 2018), od tega 84,4 % na tujih trgih. Doseženi EBITDA1 je 38 mio EUR, kar je za 13,2 % manj kot v prvem polletju 2018, medtem ko je EBITDA marža z 9,1 % za 1,2 odstotne točke nižja kot v prvem polletju 2018, a še vedno višja kot v primerljivih konkurenčnih podjetjih. Skupina SIJ je poslovala pozitivno, ustvarila je 81,2 mio EUR čistega dobička, kar je 4,3-krat več kot v primerljivem obdobju leta 2018. Čisti dobiček vključuje tudi dobiček od prodaje prehrambne dejavnosti, kar je dokaz o uspešnem upravljanju in prodaji Skupine Perutnina Ptuj.
Dolžniški trgi – Ohlapna monetarna politika se nadaljuje
mag. Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom
Septembrsko zasedanje ECB je upravičilo pričakovanja investitorjev, saj je predsednik ECB Mario Draghi naznanil celovit paket monetarnih spodbud, hkrati pa pustil odprta vrata za nadaljnje ukrepe, če se bodo gospodarske razmere poslabšale. ECB je znižala depozitno obrestno mero za 10 bazičnih točk (0,1 %) na trenutnih -0,5 %. Ponovno je obudila program odkupov vrednostnih papirjev v vrednosti 20 mrd EUR na mesec, ki se bo pričel z letošnjim novembrom. Ta program bo trajal toliko časa, kot bo potrebno za spodbuditev gospodarske rasti, ter dokler jedrna inflacija ne bo znatno porasla in bo ECB posledično lahko pričela z dvigi ključne obrestne mere. Po napovedih ECB se to ne bo zgodilo pred letom 2021, kar pomeni, da bo program odkupov obveznic potekal vsaj dve leti. Zapadle glavnice odkupljenih evrskih obveznic bo centralna banka še vedno reinvestirala in to počela tudi v obdobju, ko bo ECB predvidoma pričela dvigovati obrestno mero.
Novost, ki jo je napovedala ECB, je uvedba dvostopenjskega sistema obrestovanja rezervnih imetij (ang. tiering) za poslovne banke. Za določen del presežne likvidnosti poslovnih bank v območju evra, deponirane pri ECB, namreč ne bo treba plačevati negativnih depozitnih obrestnih mer, torej ležarin. S tem bo ECB omejevala učinke negativnih obrestnih mer na banke in njihove marže.
Inflacija v območju evra je po prvi oceni statističnega urada Eurostat v septembru dosegla 0,9 % ter se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 10 bazičnih točk. Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola ter tobaka se je letna inflacija zvišala iz 0,9 % na 1 %, kar je še zmeraj precej pod ciljno ravnjo 2 %.
Na drugi strani Atlantika je ameriški Fed na septembrskem zasedanju ponovno znižal ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na raven med 1,75 % in 2 %. Gre sicer za pričakovano potezo, Fed pa se je tudi tokrat za rez odločil zaradi negotovih razmer v gospodarstvu. Ob nekoliko slabših podatkih iz ZDA se povečuje verjetnost novega znižanja obrestne mere še v letošnjem letu.
