080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi – Začetek konca medvedjega trga?
Damjan Kovačič
specialist za upravljanje
V prvi dneh oktobra je na finančne trge po mračnem septembru končno znova posijalo sonce. Čeprav se zdi, da se ponavljamo kot pokvarjena plošča, je treba potrkati na les, da smo v evroobmočju zaradi izjemne rasti ameriškega dolarja po naravni poti presenetljivo učinkovito zaščiteni pred bolečimi padci na delniških trgih. V letošnjem letu so namreč globalne delnice in vzajemni skladi v evrih izgubile »samo« okoli 10 % vrednosti, kar omogoča vlagateljem, da ohranijo trezno glavo in ostanejo investirani v delnicah v najbolj kritičnem obdobju borznega cikla.
Borzni medvedji trg, ki se je uradno začel v prvih dneh letošnjega leta, se je za ameriški indeks S&P 500 ustavil pri -25 %, povprečna delnica iz indeksa 3000 največjih podjetij pa je izgubila celo 42 % vrednosti. Razprodaja na borzah poteka sicer statistično zelo hitro s tretjim najslabšim začetkom leta v moderni zgodovini delniških trgov. Po drugi svetovni vojni so jo trgi do konca septembra odnesli slabše samo še v letih 1974 in 2002, medletna nihanja delnic pa so bila višja samo v letih 2020 (covid), 2009 (globalna finančna kriza) in 2002 (zlom tehnoloških delnic). Če primerjamo padce vrednosti delnic in obveznic glede na delež celotnega premoženja, so trenutni, okoli 20-odstotni padci tržnih vrednosti finančnega premoženja po podatkih Bespoke Invest nekoliko nižji, kot so bili v prvem valu covida-19, in precej nižji, kot so bili na dnu najhujših medvedjih trgov v letih 2002 in 2009, ko je tržna vrednost premoženja ameriških vlagateljev zdrsnila za rekordnih 28 oziroma 33 %.
Centralne banke, ki so ob lanskem očitnem pregrevanju gospodarstev zaspale za volanom, so se čez noč prelevile iz golobov v jastrebe in so obsedene, da bodo tudi za ceno svetovne gospodarske recesije nadaljevale z nepopustljivim zategovanjem denarne politike in dvigovanjem obrestnih mer. Vsaj kratkoročno lahko zato pričakujemo, da bodo negativni stagflacijski makro trendi še pridobivali zagon. Kombinacija visoke in naraščajoče inflacija z objektivno visoko in rastočo verjetnostjo pojava globalne recesije prinašata bolečino na finančnih trgih s statistično petkrat nižjimi donosi na delniških trgih. Po drugi strani nam analiza preteklih medvedjih trgov z več kot 25-odstotnimi padci delnic kaže, da se statistično časovno počasi približujemo dnu. Glede na mediano imamo še 37 dni do dna, glede na povprečje pa še 125 dni. Čeprav nas verjetno čaka še vsaj šest do devet mesecev pretežno slabih novic iz gospodarstva z 10- do 15-odstotnimi padci dobičkov podjetij, je zelo pomembno, da ne izgubimo izpred oči dejstva, da je pred nami redka nakupna priložnost, saj znašajo prvo leto po okrevanju trgov povprečni pričakovani donosi delnic kar 25 %, v dveh letih pa celo 40 %.
Kitajska – Kitajska vlada si prizadeva s spodbudami zagnati gospodarstvo
Uroš Selič
specialist za upravljanje skladov
September je na svetovnih delniških trgih upravičil svoj zgodovinski status najslabšega meseca v letu, saj so tečaji delnic ponovno zanihali navzdol. Vlagatelji so preživeli še en težak mesec, s katerim so zaokrožili naporno četrtletje in povečali izgube, ki se kopičijo vse od začetka letošnjega leta. Na splošno ostaja stopnja negotovosti glede obetov za svetovno gospodarstvo visoka. Indeks MSCI Emerging markets, ki meri utrip na trgih v razvoju, je na mesečni ravni upadel za skoraj 10 %, kar je najslabši mesečni rezultat po marcu 2020, ko je izbruhnila pandemija Covid 19, in se vrednostno vrnil v območje 900 bazičnih točk, kar je bil nazadnje junija 2020. Najbolj zaslužne za tako velik zdrs so kitajske delnice, ki so se na mesečni ravni v povprečju pocenile kar za dobrih 14 %, kljub temu, da si kitajska vlada in centralna banka prizadevata z dodatnimi spodbudami zagnati gospodarstvo.
Slabo razpoloženje na nepremičninskem trgu se je nadaljevalo. Cene nepremičnin na Kitajskem so avgusta še naprej padale, že dvanajsti mesec zapored, kar kaže na to, da bi oživitev nepremičninskega trga v državi lahko trajala veliko dlje, kot so menili vladni politiki. Prodaja stanovanj je v prvih osmih mesecih leta padla za približno 30 %, cene pa so se v primerjavi z letom prej znižale za 2,1 %, največ v zadnjih sedmih letih. Padci cen pa so povezani z razpoloženjem kupcev nepremičnin, med katerimi je kar nekaj takšnih, ki bojkotirajo plačila hipotekarnih posojil, saj menijo, da morajo gradbinci najprej zaključiti zamujene projekte, nato pa nadaljujejo z odplačili posojil. Po ocenah analitikov vrednost hipotek, ki so jih prizadeli bojkoti, znaša okoli 300 mrd USD ali 5 % vseh hipotekarnih posojil. Svetovno gospodarstvo običajno ne bi dobro sprejemalo nenehnega upada prodaje nepremičnin na Kitajskem, vendar, ker je trenutno inflacija glavni vir zaskrbljenosti na trgu, je upad povpraševanja po surovinah, ki so povezane z kitajskim nepremičninskim trgom, dobra novica, ki jo potrebujeta tako gospodarstvo kot vlagatelji.
Pozornost vlagateljev bo ta mesec usmerjena v enotedenski kongres kitajske komunistične partije, ki se začne 16. oktobra. To srečanje poteka vsakih pet let in pričakuje se, da bo Xi Jinping ponovno imenoval za predsednika države za nov petletni mandat. Z vidika vlagateljev bo pozornost po koncu kongresa usmerjena na namere vlade glede številnih političnih izzivov, vključno z upočasnitvijo gospodarske rasti, ki so jo povzročili strogi ukrepi politike ničelne tolerance do covida, kriza nepremičninskega sektorja, demografskih udarcev in vse večje napetosti med Kitajsko in ZDA zaradi Tajvana.
Slovenija – Letna inflacija se je za odstotek zmanjšala
Uroš SeličSlovenska letna inflacija se je septembra v primerjavi s prejšnjim mesecem po dolgem času znižala z 11 % na 10, povprečna letna rast cen pa je bila še vedno nadpovprečno visoka, 8,4-odstotna. Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 %, cene storitev pa za 5,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 5,1 %. K mesečni deflaciji je največ, 1,1 odstotne točke, prispevala pocenitev električne energije in sicer za 24,5 %, ter pocenitve počitniških paketov za 14,4 %. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila septembra 10,6-odstotna, medtem ko je bila septembra lani še 2,7-odstotna.
Sektor država je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 546 mio EUR primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,6 % bruto domačega proizvoda (BDP). V prvem polletju znaša primanjkljaj države 927 mio EUR, medtem ko so skupni izdatki sektorja država za 120 mio EUR ali 0,9 % višji kot v istem obdobju prejšnjega leta. Konsolidirani bruto dolg države se je v primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja zvišal za 809 milijonov evrov, predvsem na račun višjega dolga iz naslova kratkoročnih posojil. Konsolidirani bruto dolg države pa je konec junija znašal 41,053 milijarde evrov ali 73,5 % BDP.
Petrolovo hčerinsko podjetje, Geoplin, bo morda potrebovalo dodatna tekoča sredstva in kapital. Konec septembra so bili delničarji Geoplina(74 % v lasti Petrola), seznanjeni s preliminarnimi ugotovitvami finančnega in pravnega pregleda poslovanja ter s scenariji in izračuni glede možnih posledic kritnih nakupov zemeljskega plina in s tem vpliva na dodatno potrebo po likvidnih sredstvih in potrebnim dodatnim kapitalom do konca leta. Leta 2022 so cene plina izrazito zrasle zaradi vojne v Ukrajini in gospodarskih sankcij Rusiji, zaradi česar se je zmanjšala oskrba s plinom iz Rusije. Večina evropskih držav in tudi Slovenija so ceno zemeljskega plina regulirale - določile najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno plina. Trenutne tržne cene plina so trikrat višje od reguliranih cen, kar povzroča velike finančne težave distributerjem, nekateri pa celo odpovedujejo stike s kupci.
Dolžniški trgi – R.I.P. cikel
Jure Rogač
specialist za upravljanje
Pri banki Morgan Stanley so trenutno obdobje poimenovali kar R.I.P. cikel - Recesija, Inflacija in Politično tveganje v smislu monetarne politike. Da bi se znižalo inflacija, se prek ukrepov monetarne politike dvigujejo temeljne obrestne mere. Vendar dvig obrestnih mer lahko vodi v recesijo - vsaj zgodovinsko je bilo tako. Omenjeno pa povzroča tveganje monetarne politike, ali bo sposobna zajeziti inflacijo, ob tem pa ne povzročiti prevelike škode. Sarkastično je stanje na finančnih trgih ravno nasprotje bolj znanega pomena R.I.P., počivaj v miru. Dejansko so trgi zelo nervozni, kar se odraža kot povečana nihajnost tako na delniških kot tudi na obvezniških trgih.
V septembru je bilo znova izrazito nazadovanje trgov, kar je bilo evidentno tudi na obvezniškem trgu. Za primer, zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice je letos junija narasla do 1,7 %, se do konca avgusta spustila na 0,8 % in septembra dosegla letošnji vrh pri 2,25 %. Podobni trendi so bili obenem na delniških in deviznih trgih. Začetek oktobra in tudi novega trimesečja je postregel z okrevanjem trgov, vendar to ne spremeni dejstva, da nervoza med udeleženci na trgu ostaja visoka.
V času izbruha pandemije covida-19 so centralne banke in vlade nudile podporo gospodarstvu ter v veliki meri tudi finančnim trgom. Zdaj pa so se ECB in druge centralne banke zavzele za restriktivno monetarno politiko in zategujejo pas, da bi umirili inflacijo. Ob tveganju energetske krize in inflacije tudi dvigi obrestnih mer in omejevanje odkupov obveznic s strani centralnih bank prispevajo k povečani nihajnosti trgov. Po eni strani je zaradi tega težje oceniti razvoj trga v primerjavi z prejšnjimi kriznimi situacijami (pandemija, dolžniška kriza, bančna kriza). Po drugi strani pa lahko intervencija centralnih bank, kar je pred kratkim storila Bank of England, ko je rešila britanske pokojninske sklade, povzročijo izrazita nasprotna gibanja v pozitivno smer na trgih. Kaj se je zgodilo? Nova britanska premierka Liz Truss je napovedala, da bo za premožne, ki ustvarijo prihodke višje od 150.000 GBP na leto, znižala davčno stopnjo iz 45 % na 40. V časih, ko se večina prebivalcev Britancev bori s plačilom računov zaradi višjih cen, je bila sprememba zelo slabo sprejeta. Britanski funt je v primerjavi z ameriškim dolarjem padel rekordno nizko, hipotekarni posli so bili umaknjeni s trga in državne obveznice Združenega kraljestva so se začele razprodajati z izjemno hitrostjo. Padec vrednosti obveznic je povzročil paniko, v kateri so bili britanski pokojninski skladi prisiljeni prodajati dolgoročne obveznice na nelikvidnem trgu. Rešila jih je centralna banka z napovedjo, da bo odkupila obveznice v vrednosti 65 mrd GPB.
Podatki na dan 30.9.2022
