Črni oblaki nad trgom dela | SAVA INFOND

Pravkar smo praznovali praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznujejo v večini držav sveta. Izjema so ZDA, pa čeprav je praznik izvorno spomin na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgredi. Delavsko gibanje je takrat zahtevalo več pravic, najpomembnejši dosežek pa je bil uzakonjenje osemurnega delavnika. 

Delavske pravice so se do današnjega dne ohranile in razširile, kljub temu pa je usoda delavca in njegove zaposlitve več ali manj odvisna od gibanj v gospodarstvu in na trgu dela. V dveh letih po pandemiji, ko so podjetja veliko povpraševala po delavcih in je število razpisanih delovnih mest močno preseglo število iskalcev zaposlitve, se je delavcu dobro godilo. Na vrhuncu povpraševanja sta vsakega dela željnega Američana čakali več kot dve delovni mesti in posledično je visokemu povpraševanju sledila tudi rast plač. 

Danes kaže, da se ekspanzivni cikel ekonomije bliža koncu. Februarski podatki o številu razpisanih delovnih mest v ZDA so izkazali padec na 9,9 milijona z 10,6 milijona v mesecu januarju. Številke so še vedno visoke, vseeno pa trg kaže prve znake ohlajanja. 

Borzni trgi so se na novico odzvali s padcem delniškega trga in nižjimi zahtevanimi donosi za dveletne državne obveznice. Fed, ki mu predseduje Jerome Powell, je drugega maja, zadnjič v tem ciklu dvignil obrestne mere za 0,25 odstotka. Vonj po recesiji je vse bolj zaznaven, nanjo kaže vrsta relativno zanesljivih kazalnikov: obrnjena krivulja zahtevanih donosov, indeks nabavnih managerjev v proizvodnji, vodilni ekonomski indikator… Zaposlovanje v proizvodnji je bilo po zadnjih podatkih najšibkejše od začetka pandemije, število podjetij, ki odpuščajo, je približno enako številu podjetij, ki še najemajo, in vodje opažajo, da se je razpoloženje na trgu dela spremenilo in da je do delavcev lažje priti kot prej. Zaradi teh podatkov smo zlahka zmedeni. Število razpisanih delovnih mestih je resda visoko, ampak kaj je lažjega, kot objaviti prosto delovno mesto. Zato je bolj zanesljiv indikator stopnja zamenjav delovnih mest ali tako imenovana »quits rate«. Ta je konec februarja znašala 2,6 odstotka. Medtem ko je vrh dosegla pri treh odstotkih, pa je tudi zdaj še vedno višja kot pred pandemijo, ko je znašala 2,3 odstotka. Pa vendar, lahkotnost menjave službe zlagoma izginja. 

Z ohlajanjem trga dela lahko predvidevamo, da bo začel kazati znake popuščanja tudi trenutno zelo odporen potrošnik. Robustna potrošnja je vsekakor tudi odraz razmer na trgu dela, kjer je delavec še kralj. Razmere na trgu dela so še tesne, vendar se delavcu krona maje. Prihranke, ki jih je akumuliral med pandemijo, bo ob tem tempu potrošnje porabil do jeseni. 

Oblaki se zbirajo, a vendar ni potrebe da se vlagatelji vdajo pretiranemu pesimizmu. Trgi delujejo vsaj pol leta vnaprej in če oziroma ko bo ameriško gospodarstvo zašlo v recesijo, mu bo prej ali slej v pomoč prihitela Fed z znižanjem obrestnih mer. Slednje pa je pozitiven signal za delniške trge.

Objavljeno v časniku Večer, 4. maja 2023 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!