Delnice se vzpenjajo po zidu skrbi | SAVA INFOND

Če bi mi pred meseci kdo rekel, da bomo v prvih treh mesecih leta 2023 videli propad več ameriških bank ter švicarskega bančnega velikana Credit Suisse, bi bila moja prva reakcija, da bo to bo nedvomno pustilo negativen pečat na finančnih trgih. Vendar če pogledamo donose po dobrih treh mesecih letošnjega leta, iz njih ni zaznati pretirane skrbi vlagateljev. Globalne delnice, merjeno z indeksom MSCI World, so višje za 6 odstotkov, merjeno v evrih. Evropske obveznice so prinesle vlagateljem 1,5 odstotka.

Gre mogoče zgolj za zatišje pred nevihto? Vemo, da se finančna kriza v letih 2007 do 2009 ni odvila čez noč, pa vendar je danes ocena, za katero menim, da je pravilna, da težave določenega segmenta bank še ne predstavljajo sistemskih težav bančnega sistema. Kljub temu se je smiselno vprašati, od kod ta odpornost finančnih trgov na na prvi pogled kar dolg seznam težav, ki pestijo globalno gospodarstvo. Inflacija se znižuje, pa vendar ostaja na visokih nivojih, možnost recesije se povečuje, geopolitična trenja ne popuščajo, sezona objav poslovnih rezultatov pa naj bi pokazala padec dobičkov podjetij.

Ena izmed glavnih značilnosti delniških trgov je, da se delnice vzpenjajo po zidu skrbi (Climbing the Wall of Worry), kar pomeni, da pogosto pridobivajo na vrednosti ne glede na to, da so aktualne novice videti strah vzbujajoče. Mogoče pa je prav to razlog, da pridobivajo vrednost. Večina vlagateljev je v strahu pred prej naštetimi težavami že odprodala oziroma zmanjšala delež delnic v svojih portfeljih.

Da so tako vlagatelji kot upravljavci premoženja dokaj pesimistični, kažejo ankete v zadnjih mesecih. Tudi zadnja anketa malih ameriških vlagateljev AAII Investor Sentiment Survey, znotraj katere jih tedensko vprašajo, kje vidijo delnice v naslednjih šestih mesecih, kaže na to, da jih več pričakuje nižje tečaje kot višje. Ta indikator se je v preteklosti izkazal kot dober pokazatelj, kdaj je dobra vstopna točka na trge. Seveda ob ekstremnem pesimizmu vlagateljev, saj takrat ni več nikogar, ki bi prodal delnice (vsi so jih v pričakovanju nižjih tečajev že odprodali). Danes lahko zasledimo več pesimizma kot v poprečju, res pa je, da trenutno tudi nismo na točki kakšnega ekstrema.

Poleg previdnosti vlagateljev je po moje eden izmed pomembnejših razlogov, ki bi lahko razložili odpornost delniških trgov, ta, da težave bank pomenijo, da smo blizu konca dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank. Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs so preverili, kaj se je zgodilo v preteklih epizodah, ko je ameriški Fed končal z dvigi ključne obrestne mere, od leta 1982 dalje. Ameriške delnice so v petih primerih od šestih pridobile vrednost, v povprečju 19 odstotkov. Finančni trgi so prepričani, da bomo maja videli zadnji dvig obrestnih mer v tem ciklu, odpornost delnic je glede na zgodovinske izkušnje torej smiselna.

Ne glede na logičnost ali nelogičnost kratkoročnih gibanj na finančnih trgih pa pogled na tisto, kar je res pomembno za vlagatelje, ostaja nespremenjeno. Trenutna vrednotenja tako delnic kot obveznic kažejo na dolgoročne donose blizu tistim, ki smo jih bili deležni v zgodovini. In to je to, kar na koncu šteje.



Objavljeno v dnevniku Večer, 19. aprila 2023 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!