Trgi med manijo in depresijo | SAVA INFOND

V depresivni prvi polovici leta smo doživeli epsko razprodajo na finančnih trgih, pri čemer imamo vlagatelji v evrskem območju to srečo v nesreči, da je okoli desetodstotna rast ameriškega dolarja močno ublažila padce vrednosti finančnega premoženja na svetovnih trgih. Globalne delnice in obveznice so šele četrtič v zadnjih stotih letih istočasno padale dve četrtletji zapored in so letos do začetka julija v evrih v povprečju izgubile med 10 in 15 odstotkov vrednosti. Vlagatelji na delniških trgih so jo v šestih mesecih odnesli slabše samo še v času velike depresije, ob zlomu borze leta 1937, med drugo svetovno vojno, ob poku tehnološkega balona leta in veliki finančni krizi (2007-2009). Donosi ameriških delnic so bili v prvih šestih mesecih po podatkih Bena Carlsona med tremi odstotki najslabših od leta 1926, donose uravnoteženega portfelja delnic in obveznic pa lahko statistično uvrstimo med dva odstotka najslabših. 

Vrtoglave vzpone in padce, ki od nekdaj zaznamujejo finančne trge, bi psihiatrična stroka diagnosticirala kot bipolarno motnjo oziroma manično depresijo, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji: manija in depresija. V literaturi zasledimo, da so pri bipolarni motnji faze depresivnih padcev razpoloženja, ki trajajo približno tretjino časa, običajno trikrat pogostejše, kot so faze maničnih evforij. Na finančnih trgih je na srečo drugače, saj deluje bipolarna motnja izrazito v prid dolgoročno usmerjenih vlagateljev, vendar pa se tega zaveda bistveno premalo zaskrbljenih vlagateljev. Kadar se znajdemo v položaju, ko nervozno spremljamo vsakodnevne premike na borzah, se sprašujemo, kako globoko še lahko padejo naše naložbe, in se pretirano vznemirjamo zaradi negativnih gospodarskih novic, je za naše finančno in mentalno zdravje odločilno, da smo sposobni razbiti ta destruktivni miselni vzorec ter razširiti svoj časovni in naložbeni horizont.

Najboljši dolgoročni vlagatelji so preudarni optimisti, ki s svojim razpršenim delniškim ali uravnoteženim portfeljem v resnici ne potrebujejo posebnega avtogenega treninga za spopad s stresom na finančnih trgih. Zavedajo se, da je za končni rezultat vlaganja najbolj kritično odvisno, kako bodo oziroma ne bodo odreagirali v času korekcij, recesij ali medvedjih trgov. Namesto muhastih kratkoročnih nihanj se zato osredotočimo na dejstvo, da delnice rastejo približno tri četrtine časa, njihovega pozitivnega naraščajočega trenda pa nikakor ni mogoče zgrešiti na kateremkoli zgodovinskem grafu gibanja borznih indeksov.

Če predpostavimo, da se pred našimi očmi odvija »povprečna« manično depresivna epizoda v stagflacijskem okolju z gospodarsko recesijo, bi lahko medvedji trg trajal še okoli pol ali tri četrt leta, delnice bi lahko izgubile še okoli deset odstotkov, nato pa bi zaradi recesije prišlo do ponovnega sproščanja denarne politike centralnih bank in eksplozivnega okrevanja na delniških trgih. Ti bi po tem scenariju v dobrih dveh letih po začetku okrevanja v celoti nadoknadili izgubljene donose, povprečni donosi pa bi v tem času dosegali kar 20 odstotkov letno.

Kratkoročna negativna nihanja so za nove in stare vlagatelje priložnost, da kupujemo najboljša svetovna podjetja na razprodaji z velikim popustom. V času pretresov na finančnih trgih je največja nevarnost, da prehitro vržemo puško v koruzo in izgubimo priložnost, da bomo čez nekaj let uresničili svoje zastavljene finančne cilje. 















 

 

Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar 11. julija 2022.

  

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!