Ne severnokorejski izstrelek ne Harvey nista premočno stresla | SAVA INFOND

Večina globalnih vlagateljev, ki posluje v dolarjih, si želi, da se letošnje leto ne bi nikoli končalo. Še bolj si želijo zavrteti čas nazaj tisti, ki bi se radi odpravili v vzporedni nori svet kripotovalut, kjer nihče ne ve, kaj se pravzaprav dogaja, očitno pa tam veljajo neki drugi fizikalni zakoni.

Kako naj si sicer razlagamo fenomenalno eksplozijo bitcoina, ki je od začetka leta zrasel s tisoč na pet tisoč dolarjev in je danes na trgu vreden več kot 90 % delniških družb iz indeksa S&P 500. Za enak premik so, na primer, vroče tehnološke delnice iz dna marca 2009 potrebovale več kot osem let. Če vzamemo za primerjavo zgodovinske donose klasičnih naložbenih razredov, bi delnice pri desetodstotni letni rasti za tak premik potrebovale 17, obveznice pri petodstotnih letnih donosih pa 33 let.

Medtem se na starih, dolgočasnih delniških trgih premiki že nekaj mesecev odvijajo precej počasneje, čeprav so povprečni dolarski donosi na 45 najpomembnejših svetovnih trgih že presegli 20 % in imamo opraviti s prvo resnično sinhrono globalno gospodarsko rastjo po zadnji finančni krizi. Celotni donos ameriških delnic je bil avgusta pozitiven že deseti mesec zapored, delnice pa so dosegle rast kar 17-krat v zadnjih 18 mesecih.

To je še pomembneje, ker sta se v zadnjih tednih pojavila dva zelo močna vira negotovosti. Prvi je seveda povezan s severnokorejsko krizo, drugi pa s pustošenjem orkana Harvey. Kljub temu so jo delniški trgi odnesli brez večjih pretresov in pretirano negativnih reakcij. Ameriške delnice denimo že petdeset tednov zapored niso padle za več kot 2 %, kar se je zgodilo šele šestič v povojni zgodovini. Kot zanimivost lahko navedemo, da so v preteklosti po takšni rasti nato delnice v šestih mesecih pridobile dodatnih 9,5 %, v letu dni pa skoraj 20 % (vir: LPL Research).

Teden dni po pustošenju orkana Harvey je prezgodaj za napovedi konkretnih posledic, ki jih bo imela naravna katastrofa za Houston, ki je z okolico eden najvitalnejših delov ameriškega gospodarstva in za Perzijskim zalivom najpomembnejše svetovno energetsko središče. Zaradi zaprtja polovice rafinerij na prizadetem območju, ki predstavljajo okoli 15 % ameriških rafinerijskih zmogljivosti, so se strmo zvišale cene bencina in letalskega goriva, prav tako so pričakovano padle cene delnic letalskih družb, zavarovalnic in pozavarovalnic.

Ob oceni posledic katastrofalnih poplav je ključen podatek, da je bilo teksaško gospodarstvo pred naravno nesrečo v zelo močnem vzponu, zato lahko upamo, da se bodo lahko hitro pobrali na noge. Tudi ekonometrična statistična analiza preteklih primerljivih naravnih nesreč kaže, da že po mesecu ali dveh orkan Harvey ne bi smel več imeti zaznavnega vpliva na glavne nacionalne gospodarske kazalnike.


Vir: Bloomberg

Vsako poletje se po vrnitvi s počitnic sprašujemo, kaj nam bo prinesel mesec september, ki je v delniškem koledarju znan kot sezonsko najbolj neugoden koledarski mesec s 56-odstotno verjetnostjo negativnih donosov in pričakovanim padcem delnic v višini enega odstotka.



Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 4. septembra 2017 

Informacijo o novoobjavljenih člankih in vsebinah na spletni strani vam lahko pošljemo tudi na vaš elektronski naslov.