FED se je znašel v nezavidljivi situaciji | SAVA INFOND

Regionalna bančna kriza iz ZDA je prestopila meje. Pretekli konec tedna se je švicarska banka Credit Suisse združila z banko UBS in se s tem izognila propadu. Pod pritiskom je celoten globalni bančni sektor. Fed ta teden zato čaka težka odločitev: ali naj zaradi težav v bančnem sektorju obrestne mere ohrani na trenutnih nivojih ali bi moral ob lepljivi jedrni inflaciji še naprej zviševati obrestne mere? Ali ima prednost finančna stabilnost ali inflacijski cilj?

Kolaps Silicon Valey Bank (SVB), drugi največji v zgodovini ZDA, je razkril vrsto pomanjkljivosti bančnega sistema. Banke z manj kot 250 milijardami dolarjev sredstev imajo namreč manj strog nadzor kot večje sistemske banke. Prav te »manjše banke« pa predstavljajo približno polovico posojil podjetjem in več kot polovico hipotekarnih posojil. 

Pretresi imajo vpliv na gospodarsko rast. Fiasko SVB bi lahko zamajal zaupanje v bančni sistem, zato so oblasti v ZDA, da bi preprečile eksodus denarja iz bank, nemudoma izdale garancijo države za vse depozite, centralna banka pa je uvedla program financiranja bank (BTFP – Bank Term Funding Program), ki bankam omogoča, da ohranjajo likvidnost. Postavlja se vprašanje, ali so težave bančnega sistema že posledica restriktivne monetarne politike ali gre za osamljene primere neustreznega vodenja in nadzora bank.

Ukrepi monetarne politike vedno delujejo z zamikom, v povprečju traja dve leti in pol. Trenutni cikel dvigovanja obrestnih mer poteka komaj leto dni. Februarska jedrna inflacija je bila višja od pričakovanj, skrbi predvsem, ker inflacija tako imenovanih lepljivih komponent ne kaže popuščanja. Dezinflacija, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih, je zastala, učinki sproščanja v dobavnih verigah so se večinoma izpeli. Smo v tranzicijski fazi, ko se umirjanje cen na ponudbeni strani zaključuje, medtem ko se proces umirjanja s strani povpraševanja še ni začel. Trg dela je še vedno izjemno odporen, rast plač se sicer umirja, stopnja brezposelnosti se je malenkost povišala, še vedno pa je povpraševanje po delavcih bistveno večje od ponudbe. Fed se je znašel v nezavidljivi situaciji. Dodatni dvigi obrestne mere bi nedvomno vplivali na nadaljevanje umirjanja inflacije, vendar se z vsakim dvigom zvišuje verjetnost recesije.  

Je lahko bančna kriza pozitivna za delnice? Fed si želi počasnejšo gospodarsko rast in kriza v bančnem sistemu lahko z ostrejšimi posojilnimi standardi vpliva na zmanjšanje povpraševanja in posledično na gospodarsko rast. Posojilni pogoji so se zaostrovali že prej, nedavni dogodki pa bodo ta proces še pospešili. Za borzni trg je bolje, če se rast upočasni, ker so banke postale pri posojilih bolj konservativne, kot če se upočasni zaradi višjih obrestnih mer, ki pomembno vplivajo na vrednotenja delnic skozi diskontne stopnje. Kriza v bančnem sektorju je prvi signal, da je monetarna politika dovolj omejevalna, morda celo preveč. Posojilni krč bo preko upočasnjevanja rasti gospodarstva in plač posledično pospešil tudi umirjanje inflacije.

Trgi se nagibajo k največji verjetnosti 0,25-odstotnega dviga obrestne mere. Patpozicija pa bi lahko bila kratkoročno spodbudna novica za delniške trge. Nedvomno je cikel zviševanja obrestnih mer blizu svojega vrha, a kljub pričakovanjem trga rezov obrestnih mer še ni pričakovati prekmalu. Propadi bank so sicer »nezavesten kanarček v premogovniku« in opozorilo, da je recesija v ZDA zelo verjetna, za nižanje obrestnih mer pa bo Fed potreboval več dokazov, da se inflacija umirja in gospodarska rast upočasnjuje.

Objavljeno v dnevniku Večer, 23. marca 2023
  

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!