Izbruh epidemije vpliva na gospodarsko okrevanje | SAVA INFOND

Če želimo ostati racionalni in ohraniti potrebno psihično stabilnost, ni nobene potrebe, da bi se ga spominjali z neko pretirano nostalgijo, ali pa celo objokovali zgrešene naložbene priložnosti. Dlje časa ko spremljam in analiziram delniške trge, bolj jasno se zavedam, da je na dolgi rok najboljši pristop aktivna potrpežljivost in preudarni optimizem, ki temelji na spoznanju, da so gibanja na delniških trgih izrazito pozitivna v treh od štirih let. Do sredine januarja sta evforično vzdušje na borzah in močan moment poskrbela za nadaljevanje premočrtne rast delniških indeksov, ki pa so v zadnjih dnevih že začeli opazno plahneti.


Vir: Bloomberg.

Za Kitajsko in svet je slaba novica ta, da je izbruh epidemije kot hladen tuš zaustavil šibko ciklično gospodarsko okrevanje. Dobra novica pa je, da je smrtnost pri okoli 2,3 % okužb zaenkrat bistveno nižja kot pri drugih primerljivih koronavirusih: SARS (9,6 %) in MERS (34 %), vendar pa je po besedah strokovnjakov še prezgodaj, da bi lahko ugotovili, kako močno nalezljiv je ta novi sev virusa, ki povzroča virusno pljučnico. Glede ekonomskih posledic gre v takšnih primerih običajno za razmeroma kratkotrajne šoke na strani povpraševanja. Ljudje na ogroženih območjih se želijo izogniti okužbam, tako, da spremenijo svoje običajne potrošniške navade, se obnašajo samozaščitno, ne hodijo na ulice, v službe, trgovine…

V novejši zgodovini je morda najbolj smiselna primerjava s podobnim izbruhom sarsa v letu 2003, ko je kitajski BDP v prvem četrtletju upadel za dve odstotni točki. Glede na to, da se je kitajska gospodarska rast od takrat do danes skoraj prepolovila, analitiki Citi Research napovedujejo, da bi lahko rast BDP v prvem četrtletju padla s 6,0 na 4,8 odstotka, v letu 2020 pa s 5,8 na 5,5 odstotka. Podobno kot leta 2003 lahko pričakujemo, da bodo najbolj prizadete turistične dejavnosti, transport, še posebej pa zračni promet, hotelirstvo, gostinska dejavnost in prodaja na drobno. V mesecih po izbruhu sarsa je namreč na Kitajskem, v Hongkongu, Singapurju in Tajvanu število obiskovalcev padlo za 40 do 60 %, število letalskih potnikov pa je celo strmoglavilo za 70 do 80 %. Prodaja na drobno je v najbolj prizadetih državah začasno padla za 2 do 5 %, izbruh virusa pa je pričakovano deloval deflacijsko z nižjo inflacijo in padci valutnih tečajev.

Zadnje primerljive virusne epidemije (SARS, ptičja gripa, MERS, Ebola, Zika) so v povprečju trajale nekaj več kot 60 dni, v tem času pa so ameriške delnice izgubile slabih 10 odstotkov vrednosti. Zanimivo je, da je ob izbruhu sarsa hongkonški borzni indeks dosegel dno sredi aprila, in sicer skoraj natanko takrat, ko se je na spletu pojavljalo največ člankov na to temo in je bila medijska histerija na vrhuncu, kljub temu, da število novih primerov ni več naraščalo.




Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar 3. februarja 2020 

Imate kakšno vprašanje za nas?

Ali bi se želeli naročiti na dnevno prejemanje tečajnice, tedensko novoobjavljenih člankov, informacije o spremembah dokumentacije ali naš mesečnik?