080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Sezona objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje se počasi izteka in znova lahko ugotovimo, da je poslovanje podjetij izjemno odporno ne glede na trenutno precej zahtevno makroekonomsko okolje. Čeprav je ameriško gospodarstvo zabeležilo drugo zaporedno četrtletje negativne rasti BDP, so ameriška podjetja, ki sestavljajo ameriški indeks S&P 500, povečala dobičke za 6,7 odstotka. Tudi pričakovanja za leti 2022 in 2023 ostajajo relativno visoka, analitiki pričakujejo rast dobičkov v višini devet in osem odstotkov. Ključno za delniške trge je bilo, da so največja podjetja, kot so Amazon, Apple, Microsoft in Alphabet (Google) presegla (resda nizka) pričakovanja vlagateljev in vsaj za nekaj časa prestavila grožnjo nižjih dobičkov, ki naj bi jih prinesla recesija.
Ali to pomeni, da smo že videli dno v tem borznem ciklu?
Glavni razlog višjih tečajev delnic pa ni tičal v solidnih poslovnih rezultatih podjetij, temveč v oceni finančnih trgov, da smo dosegli vrh strahu pred inflacijo ter da bodo bodoči ukrepi centralnih bank glede prihodnjega gibanja obrestnih mer manj agresivni, kot pa je bilo za pričakovati še dober mesec dni nazaj. Mogoče se to zdi bralcem bizarno, da bi ob zadnjih objavah glede inflacije v ZDA in evroobmočju, ki sta znašali 8,5 in 8,9 odstotka, komurkoli padlo na misel, da je boj z inflacijo dobljen, so finančni trgi o tem vse bolj prepričani. Pričakovana inflacija V ZDA za naslednje leto je upadla s šestih odstotkov na vsega 3,2 odstotka. Podobno se je zgodilo z dolgoročnimi pričakovanji, ki ostajajo pod 2,5 odstotka na leto.Ali lahko zaupamo oceni finančnih trgov? Rekel bi, da lahko. Če se ozremo na ključne trge energije in hrane, vidimo, da je cena nafte v zadnjih dveh mesecih upadla za 25 odstotkov in cena žita za 40 odstotkov. Tudi cene drugih industrijskih surovin so močno upadle. Cena bakra je od vrha nižja za 30 odstotkov. Poleg tega je vse več znakov, da se težave oskrbovalnih verig zmanjšujejo. Cene ladijskih zabojnikov so od vrha upadle za skoraj 40 odstotkov. Zaloge pri ameriških trgovcih so rekordno visoke. Tudi pri cenah nepremičnin smo najverjetneje videli vrh, kar se bo z zamikom preneslo v izračun inflacije. Večja težava pa ostaja akutno pomanjkanje kadra, ki se kaže visoki rasti plač, ki je v mesecu juniju v ZDA znašala kar 6,7 odstotka. Za popoln preobrat politike centralnih bank moramo videti »napredek« tudi na trgu dela.
Ali to pomeni, da smo že videli dno v tem borznem ciklu? Na to vprašanje bomo vedeli odgovor šele čez čas. Kljub znakom, da inflacija ne bo problem čez eno leto, ostajajo tveganja dokaj visoka. Poleg že omenjenih težav na trgu dela in vojne v Ukrajini je dodatno geopolitično žarišče postal Tajvan in potencialen spopad med Kitajsko in ZDA v prihodnjih letih. Posledice, če se to res zgodi, bi bile za globalno gospodarstvo mnogo hujše od posledic vojne v Ukrajini. Bolj verjeten scenarij kot bliskovita rast, kot smo je bili deležni na delniških trgih po pandemiji, je okolje, kjer bodo donosi pozitivni, a nižji ob povečani nihajnosti. Nekako v stilu dva koraka naprej, eden nazaj.
Objavljeno v dnevniku Večer 10. avgusta 2022, posodobljeno s podatki na dan 16. avgust 2022.
