Kako investirati v negotovih razmerah? | SAVA INFOND

Splošna inflacija v evroobmočju že kaže prve znake ohlajanja predvsem zaradi nižjih cen energije, ki so lani dosegle rekorde, centralne banke pa še vedno nakazujejo namero za višanje temeljnih obrestnih mer. Dejstvo je, da jedrna inflacija ne popušča in je junija zrasla na 5,5 odstotka iz 5,3 odstotka v maju. V skladu z obrestnimi merami ECB rastejo tudi druge obrestne mere. Če pogledamo na primer 6-mesečni euribor, ki kotira pri štirih odstotkih, se vsak kreditojemalec z variabilno obrestno mero namršči, saj je za izposojen denar primoran plačati precej več, kot smo bili vajeni v zadnjem desetletju. Nazadnje je bil euribor tako visoko v obdobju pred svetovno finančno krizo leta 2007. Če pogledamo zgodovino, se je vedno, ko so centralne banke dvigovale obrestne mere, gospodarstvo znašlo v recesiji. Tehnično gledano je Nemčija že v recesiji, saj je beležila dva zaporedna kvartala negativnega BDP. Nekateri analitiki napovedujejo, da bo zdaj drugače, da bo centralnim bankam uspel »mehek pristanek«. 

V času gospodarske recesije se krči gospodarska aktivnost, dobički podjetij upadajo, brezposelnost narašča, dostopnost do kreditov pa postane otežena tako za podjetja kot za potrošnike. Ob recesiji so, zgodovinsko gledano, vrednosti delnic v povprečju padle za 15 odstotkov. Tudi v recesiji obstajajo naložbeni razredi, ki veljajo za varna zatočišča in ohranjajo ali celo povečujejo vrednost. Med njih se uvrščajo denar, depoziti, skladi denarnega trga in obveznice. Na splošno so delnice med gospodarskimi recesijami običajno imele težave. Sploh sektorja, kot sta tehnologija in mediji, sta bila med najslabšimi, saj potrošniki najprej začnejo zniževati izdatke prav za to blago in storitve. Delnice podjetij, ki izdelujejo in prodajajo blago in storitve, kot so hrana, zdravstvo in elektrika, ki jih potrošniki morajo kupiti ne glede na stanje svojih osebnih financ, so se v primerjavi z drugimi sektorji med recesijo izkazale relativno dobro. Med bolj defenzivnimi delnicami so tudi takšne, ki redno izplačujejo dividende.

Tako zgodovina nakazuje, da bi bila prodaja delnic pred nastankom recesije in nakup po njenem koncu pametna strategija. Toda izkušeni vlagatelji vedo, da je zelo težko ujeti trenutek obrata na trgu. Številne raziskave dokazujejo, da je na dolgi rok strategija kupi in drži (buy and hold) v povprečju ustvarila višje donose kot strategija iskanja pravih trenutkov (market timing). Lahko se zgodi, da bodo vlagatelji, ki držijo večino svojih sredstev v denarju, ostali ujeti v njem, ko trgi rastejo. Zato je bolj pametno, da vlagatelj najprej kritično oceni svoj investicijski interes. Prvi korak do uspešnega vlaganja je, da določite svoje cilje, toleranco do tveganja in obdobje investiranja. Treba pa se je tudi zavedati, da vlagatelji lahko izgubijo del ali celoto svojega premoženja.

Če imate dolgoročni finančni cilj, boste verjetno zaslužili več s preudarnim vlaganjem v naložbeni razred z večjim tveganjem, kot so delnice ali obveznice. Po drugi strani pa je vlaganje izključno v denarne naložbe lahko primerno za kratkoročne finančne cilje. Zgodovinsko gledano se donosi treh glavnih naložbenih razredov, delnic, obveznic in denarja, redko gibajo hkrati v isti smeri. Z vlaganjem v več kot eno kategorijo sredstev se zmanjša tveganje negativnih donosov, donos portfelja pa bo bolj stabilen. Če v svoj portfelj ne vključite dovolj tveganja, vaše naložbe morda ne bodo zaslužile dovolj, da bi dosegli vaš cilj. Če na primer varčujete za dolgoročni cilj, kot je upokojitev ali študij, je zelo verjetno, da boste morali v svoj portfelj vključiti vsaj nekaj delnic ali delniških vzajemnih skladov. Tradicionalni portfelj 60/40 portfelj, kjer je 60 % sredstev naloženih v delnice in 40 % v obveznice, je zaradi višjih zahtevanih donosov obveznic spet atraktiven.

Objavljeno v časniku Večer, 1. avgusta 2023 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!