080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
V preteklih dneh pa se je optimizem izpel, saj smo dobili nove okužbe tudi v Južni Koreji, Iranu, Italiji, Japonski, ZDA,… Očitno je, da virus ni le kitajska, ampak globalna težava. Poleg tega je tudi položaj Kitajske v letu 2020 drugačen kot v letu 2003 (17 % globalnega gospodarstva nasproti 4 %). Strah je tako v zadnjih dneh zavladal na delniških trgih.
Ali je strah upravičen?
Do 27. februarja smo imeli 82.294 potrjenih primerov v 47 različnih državah. Do zdaj je umrlo 2.788 ljudi. Za primerjavo, letno umre zaradi posledic gripe do 650.000 ljudi (smrtnost 0,1 odstotna). Zaradi višje smrtnosti in ker gre za nov virus je negotovost povečana. In prav negotovosti vlagatelji ne marajo.Če pogledamo razvoj preteklih epidemij, vidimo, da število primerov narašča podobno, kot smo doživeli leta 2009/2010 v primeru prašičje gripe (H1N1). Mnogi navajajo podobnost tudi u izbruhom sarsa v letu 2003, ko pa je bila rast primerov občutno nižja. Virus H1N1 je okužil med 700 milijonov in 1,4 milijarde ljudi - samo v ZDA 61 milijonov. Sars se ni tako hitro širil, je bil pa bolj smrtonosen (10-odstotna smrtnost). Kar vzbuja nelagodje, je, da je sedanji SARS-CoV-2 kar 10-krat bolj smrtonosen kot H1N1, zato gredo ukrepi vlad v smeri omejitve izbruha. Kitajska je v določenem trenutku dala v karanteno kar 700 milijonov ljudi, Japonska bo zaprla vse šole za cel mesec. Priča smo karanteni mest v Italiji. Množično odpovedujejo dogodke (kulturne, športne,…). Mnoga podjetja so do nadaljnjega odpovedala poslovna potovanja.
Na podlagi vseh teh ukrepov je že danes jasno, da se je globalna gospodarska rast v prvem četrtletju ustavila oziroma bomo doživeli krčenje. Podjetja zaradi izpada v poslovanju objavljajo opozorila, da bo poslovanje v prvem četrtletju pod pričakovanji (Apple, Microsoft, Mastercard).
Kaj kažejo izkušnje?
Sedaj se pojavlja vprašanja, kaj sledi v prihodnje? Pretekle izkušnje kažejo, da je vpliv epidemij na gospodarstvo in finančne trge kratkotrajen. V vseh prejšnji epidemijah so se gospodarstva pobrala v naslednjih četrtletjih, delniški trgi pa so doživeli močan odboj navzgor. Vse to temelji na predpostavki, da bo vladam uspelo preprečiti širjenje okužbe s SARS-CoV-2. Vedno obstaja možnost, da se izbruh COVID-19 razvije v pandemijo, potem je možen scenarij globalne recesije.V preteklosti je bil ključen dogodek, kadar se je število novih primerov stabiliziralo, takrat so delniški trgi dosegli dno. Kitajski je to uspelo, zato so se tudi delniški trgi hitro pobrali. Problem, je da se število primerov še povečuje zunaj Kitajske. Ko se bo število teh primerov stabiliziralo, potem je velika verjetnost, da je najhujše za nami.
Kaj storiti?
Kadar delniški trgi doživijo takšen padec v tako kratkem času, seveda sprožijo čustven odziv vlagateljev. Mnogi želijo odprodati delnice in delniške naložbe, vendar je zgodovina že večkrat pokazala, da panična razprodaja delniških naložb ni nikoli dobra strategija.Takšne korekcije so tudi dober pokazatelj, kakšna je naša resnična naklonjenost tveganju. Kadar trgi rastejo brez prestanka (kot leta 2019), vlagatelji precenijo svojo sposobnost prenašati tveganje, ki ga prinašajo delnice. Vsak vlagatelj mora oceniti, kolikšen delež delnic je primeren v njihovem portfelju, da bo ob korekcijah oziroma večjih padcih mirno spal. Če so bili pretekli dnevi preveč stresni, to pomeni, da je mogoče potrebno prilagoditi delež delnic v korist manj tveganih naložb, kot so obveznice.
Drugače pa bi priporočal vlagateljem, naj ohranijo dolgoročni pogled.
Izbruh COVID-19 bo slej kot prej minil in bo šel v pozabo kot SARS in H1N1.
Naše mnenje ostaja, da se dolgoročni potencial globalnega gospodarstva in podjetij zaradi tega izbruha ni spremenil.
