080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Delniški trgi še naprej nadaljujejo z rastjo in to kljub objavam, da smo v drugem četrtletju doživeli krčenje gospodarstev, primerljivo le z obdobjem za čas velike depresije. Da je to možno, gre zasluga tehnološkim podjetjem, katerih poslovanje je dobilo dodaten zagon zaradi šoka v obliki pandemije. Ta je ustvaril izrazite zmagovalce in poražence. Zmagovalci so seveda podjetja, ki nam omogočajo delo od doma, spletno kupovanje, igranje video iger ter poslušanje glasbe in gledanje video vsebin preko pretočnih storitev. Strukturne spremembe, ki naj bi se zgodile v prihodnjih treh letih, so se zgodile v preteklih treh mesecih.
Vpogled v njihovo poslovanje smo dobili v preteklem mesecu in ti so potrdili to, kar so nam delniški trgi vseskozi govorili. Da so določena podjetja razred zase. Največji spletni trgovec Amazon je v drugem četrtletju 2020 povečal prihodke za neverjetnih 40 odstotkov glede na isto četrtletje v preteklem letu. Neverjeten podatek, če upoštevamo, da so se četrtletni prihodki podjetja približali skoraj 90 milijardam ameriških dolarjev. Bolj ali manj uspešno so se odrezali tudi drugi člani kluba velikih pet (Apple, Microsoft, Facebook in Alphabet - Google). Od začetka leta 2020 so delnice teh petih podjetij v povprečju pridobile 40 odstotkov. Za primerjavo, povprečna delnica v ameriškem indeksu 500 največjih podjetij (S&P 500) je izgubila slabih 5 odstotkov. Tem velikanom gre zasluga, da so ameriške delnice le še odstotek pod rekordno vrednostjo, doseženo pred pandemijo.
Seveda se pojavlja vprašanje, ali je rast teh delnic upravičena. Zgodovina nas uči, da so trgi bili že večkrat priča pretirani evforiji. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let 20. stoletja smo bili priča balonu pod imenom Nifty Fifty - šlo je za zbirko izjemnih podjetij, ki so bila v danem trenutku videti nepremagljiva. Med takratnimi paradnimi konji najdemo IBM, Kodak, Xerox, Coca-Cola in McDonald's. Čeprav so mnoga podjetja iz tistega obdobja še danes prisotna in tudi uspešna, pa so v desetletju, po poku balona leta 1973, močno zaostala za splošnim delniškim indeksom. Problem ni bilo slabše poslovanje podjetij, temveč nerealna pričakovanja vlagateljev, saj je večina teh podjetij kotirala pri nadpovprečno visokih vrednotenjih. Podobni maniji smo bili priča tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in tako imenovanemu tehnološkemu balonu.
Tudi danes vodilna tehnološka podjetja dobivajo kultni status. Glede na trenutno dogajanje obstaja velika možnost, da smo oziroma bomo priča novi maniji. Pogoji za to so idealni: nizke obrestne mere, razburljive zgodbe (na primer Tesla in prehod na električni pogon) in špekuliranje malih vlagateljev (platforma za trgovanje Robinhood). Če sta prej omenjeni obdobji dober kažipot za naprej, lahko zaključimo, da se ta ljubezen vlagateljev do tehnoloških delnic še ne bo zaključila. Po drugi strani pa ne gre zanemariti preostalih segmentov delniškega trga. Slej ko prej bomo dobili cepivo in dokaj hitro normalizacijo gospodarske aktivnosti. In takrat bo znova prevladala finančna modrost, da ne nosimo vseh jajc v isti košari.
Objavljeno v dnevniku Večer 12. avgust 2020
