To se je zgodilo po več kot dvotedenskem posredovanju ameriškega predsednika Trumpa, za kar so ga nekateri označili za novega predsednika kartela. Trump želi na vsak način pomagati ameriškemu energetskemu sektorju, saj ZDA zaradi naftne vojne, še posebej pa pandemije koronavirusa v zadnjih tednih, grozi kolaps naftne industrije.
Skupaj z drugimi članicami bo OPEC v mesecih maju in juniju zmanjšal proizvodnjo za 9,7 milijona sodčkov na dan, kar ustreza približno desetini dnevne svetovne oskrbe z nafto, za stabilizacijo naftnega trga pa bodo nadaljevali z manjšimi redukcijami črpanja vse do aprila 2022. Tokratno zmanjšanje proizvodnje nafte je približno dvakrat večje kot v času svetovne finančne krize leta 2008. A, kot zaenkrat kaže, tudi zgodovinski rez ne bo zadoščal za ustavitev padanja cen nafte, ki je v prvem četrtletju padla za neverjetnih 60 % in med pisanjem članka dosegla 20 USD na sod (teksaška nafta).

Vir: Bloomberg.
Naftni trg bo postopno okreval šele v drugi polovici leta
Stanje na naftnem trgu je podrobno predstavila Mednarodna agencija za energijo, ki predvideva, da bo leto 2020 najslabše leto v zgodovini naftnih trgov, saj se bo v aprilu povpraševanje znižalo za skoraj tretjino, t.j. 30 milijonov sodčkov na dan. V drugi polovici leta bo naftni trg postopoma okreval, a bo na letni ravni povpraševanje vseeno nižje za 9 milijonov sodčkov, kar je praktično celoten prirast zadnjega desetletja.Ukrepi svetovnih vlad, s katerim želijo zajeziti pandemijo koronavirusa, so zamrznili svetovno gospodarstvo, prizemljili letala, zaprli tovarne in prikovali milijardo ljudi v svoje domove. Zato je potreba po naftnih derivatih, kot sta bencin ali kerozin, izpuhtela čez noč. Tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) je napovedal, da pandemija svetovno gospodarstvo potiska v največjo recesijo v zadnjih 100 letih, v kateri se bo globalno gospodarstvo skrčilo za tri odstotke. Že prihodnje leto pa sklad računa na okrevanje s 5,8-odstotno rastjo.