Delnice nimajo prave alternative | SAVA INFOND

Delnice so predrage. To je po vrtoglavi rasti delnic od sredine marca verjetno največkrat izrečen stavek, ki marsikateremu vlagatelju preprečuje, da bi začel varčevati v delnicah in delniških skladih. Verjetno tudi eden najbolj zgrešenih.

Mogoče se trditev sliši pretirana, vendar so delnice danes na podobnih nivojih z vidika vrednotenj, kot so bila v povprečju v zadnjih 20 letih. Težko bi rekel isto za druge naložbe, predvsem bolj »varne«, kot so obveznice. Obrestne mere so tako nizke, da se sprašujem, zakaj niso vrednotenja delnic višja.

Moji začetki dela na delniških trgih segajo v leto 2005 in če pogledamo vrednotenja za globalni delniški indeks MSCI World za tisto obdobje, vidimo, da se je najpogosteje uporabljen kazalnik vrednotenja P/E (tečaj delnice/dobiček na delnico) gibal blizu 17, dividendna donosnost pa je znašala 2 odstotka. S hitrim skokom v te dni leta 2020, 15 let kasneje, vidimo, da se ni kaj dosti spremenilo. Pričakovan PE za leto 2021 (leto 2020 ni relevantno zaradi korona krize) znaša dobrih 17, tako da bistveno ne odstopa. Trenutna dividendna donosnost pa je celo višja, saj znaša 2,3 odstotka. Dosežena povprečna letna donosnost delnic v tem obdobju je znašala okrog 7 odstotkov. Glede na današnje izhodišče torej dobra osnova, kaj lahko vlagatelji pričakujemo v prihodnje.

Na drugi strani pa smo bili po finančni krizi 2008/2009 priča nenehnemu zniževanju obrestnih mer s strani centralnih bank, kar je povzročilo, da lahko vlagatelj z naložbo v evropske državne obveznice danes pričakuje garantirano negativno donosnost. Podobno je z naložbo v bančni depozit, v katerih Slovenci radi varčujemo, saj ti ne ponujajo nobenega donosa več. Vedno ni bilo tako. Pred finančno krizo je zahtevana donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic znašala približno 4 odstotke, danes je negativna. Dejansko vlagatelji že nekaj časa plačujejo, da lahko imajo denar v desetletni nemški državni obveznici.

Kaj torej preostane vlagateljem? V okolju nizkih oziroma negativnih obrestnih mer delnice nimajo prave alternative. Lahko bi celo rekli, da je pričakovana donosnost delnic v primerjavi z netveganimi naložbami previsoka in bi se morala v naslednjih letih zmanjšati. Če je do finančne krize veljajo pravilo preko palca, da delnice prinašajo približno 5 odstotkov višji donos na leto kot državne obveznice, smo danes v okolju, ko je ta razlika povečana (ocene gredo v smeri med 6 in 7 odstotkov), kar gre pripisati višji negotovosti v gospodarstvu. Po napovedih centralnih bank, da bodo obrestne mere še precej časa držale tako nizko (glede na rekordne javne dolgove držav jim drugega niti ne preostane), je možno pričakovati, da se bodo delnice prilagodile tej novi realnosti v smeri višjih vrednotenj.  

Delnice in delniški trgi se na kratek rok soočajo z veliko tveganji, ki lahko negativno vplivajo na njihovo gibanje v prihodnjih mesecih - v mislih imam predvsem drugi val okužb in ameriške predsedniške volitve. Vrednotenja delnic niso na vrhu tega seznama.



Objavljeno v dnevniku Večer 1. julija 2020 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!