Nove depresije ni na vidiku | SAVA INFOND

Pred dobrim tednom dni smo prvič dobili vpogled, kaj so ukrepi za zajezitev širjenja virusa napravili trgu delovne sile v ZDA. Število zaposlenih se je v mesecu aprilu zmanjšalo za neverjetnih 20,5 milijona. Stopnja brezposelnosti je poskočila na skoraj 15 odstotkov. V enem mesecu je bilo izgubljenih toliko delovnih mest kot v preteklih osmih recesijah skupaj. Če smo mislili, da je bila finančna kriza v letih 2008 / 2009 hud udarec za globalno gospodarstvo, ne seže današnjim dogodkom do kolen. Po primerjavo trenutne brezposelnosti v ZDA moramo v trideseta leta 20. stoletja, ko je brezposelnost dosegla 25 odstotkov.

Dobro se spomnimo dogajanja pred 11 leti, ko so globalne delnice izgubile skoraj 60 odstotkov. V krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil padec ameriških delnic skoraj 90-odstoten. Glede na trenutno dogajanje v gospodarstvu je prva misel, da bo tokratno dogajanje na delniških trgih podobno - pa ni! Od začetka leta do zdaj so padci na borznih trgih v rangu korekcije, med 10 in 20 odstotki, kar je mogoče pričakovati v kateremkoli borznem letu.

Zakaj korona recesija tokrat ni in ne bo povzročila takšnega zgodovinsko primerljivega negativnega vpliva na delniške trge? Glavni razlog je odziv politike, tako monetarne (denarne) kot tudi fiskalne (davčne). Videti je, da so se današnji odločevalci nekaj le naučili iz zgodovine.

Glavna lekcija velike depresije (1930) in velike recesije (2008) je, da gospodarstva niso strmoglavila čez noč, temveč postopoma, kot posledica napak politike. V tridesetih je bila največja napaka slepo sledenje zlatemu standardu. Z njim je ameriška centralna banka ponudbo denarja skrčila za 30 odstotkov. V letih od 1929 do 1933 je propadlo kar 40 odstotkov poslovnih bank. Da je bila ameriška centralna banka ključna za depresijo, je leta 2002 priznal nekdanji guverner Ben Bernanke, z obljubo, da teh napak ne bodo nikoli več ponovili.

Prav Ben Bernanke je bil na čelu ameriške centralne banke v letih 2008 in 2009. In čeprav danes vsi priznavajo, da je bil eden ključnih mož za spopad s finančno krizo, ostaja odločitev, da se jeseni 2008 ne rešuje investicijske banke Lehman Brothers, črna pika. Ta dogodek je bil ključen, da se je nepremičninska kriza spremenila v veliko recesijo. O posledicah politike »zategovanja pasu« v Evropi raje sploh ne izgubljam besed. Tu smo si sami naredili recesijo z dvojnim dnom.

Odziv centralnih bank in vlad letos ni primerljiv z nobeno od omenjenih epizod. Glede na poplavo ukrepov je prva ocena, da so ti v večini držav dovolj obsežni, da se začasna zaustavitev gospodarstev ne bo prelila v stalno zaprtje podjetij in izgubo delovnih mest. Vodijo znova ZDA, kjer gre obseg fiskalnih ukrepov proti 15 % BDP, ameriška centralna banka pa je v mesecu dni naredila več kot v celotni prejšnji finančni krizi.

Prav ti ukrepi so ključni, da bo globalno gospodarstvo lahko okrevalo hitreje. Delniški trgi se s to oceno strinjajo.




Objavljeno v dnevniku Večer 20. maja 2020 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!