Dogajanja v svetu in vpliv na trge kapitala | SAVA INFOND

Pregled situacije

• Vse več je znakov, da je izbruh virusa v večini evropskih držav, na čelu z Italijo, že dosegel svoj vrh. ZDA zaostajajo za kak teden. Evropske države začenjajo načrtovanje izhodnih strategij.
• Ukrepi vlad za omejitev širjenja virusa so kratkoročno popolna blokada družbenega in gospodarskega življenja, vendar nujni, da se zdravstveni sistem ne zlomi. Gospodarska recesija je neizogibna, ni pa mogoče oceniti, kolikšna bo. Odziv centralnih bank, nacionalnih vlad in Mednarodnega denarnega sklada je bistveno bolj odločen kot leta 2008, pravzaprav presega vsa pričakovanja.
• Na trg počasi prihajajo makroekonomski podatki iz preteklega meseca, ko korona kriza še ni bila tako razvita. Samo v ZDA je marca izgubilo službo 700.000 ljudi ali 0,9% vseh zaposlenih. Trenutno je brezposelnih 4,4 % Američanov, ocenjuje pa se, da se številka lahko povzpne do 10-odstotne brezposelnosti v naslednjih mesecih. Večina teh številk je že vračunana v cene delnic.
• Na podlagi teh pozitivnih podatkov vlade začenjajo razmišljati o postopnem sproščanju ukrepov. Mejniki, ki morajo biti doseženi, da se lahko življenje vrne v bolj normalne vode, so:
• bolnišnice so sposobne zdraviti vse okužene, imajo dovolj prostih postelj, ventilatorjev in kadra,
• pristojni so sposobni testirati vse, ki imajo znake okužbe, in rezultate testov se dobi hitro,
• zdravstvene organizacije so sposobne slediti okuženim,
• vsaj 14 dni moramo zaznavati zniževanje primerov.
• Sprožilec medvedjega trenda je bil neuspeli dogovor kartela OPEC+ o zmanjšanju črpanja nafte v začetku marca. Kljub veliki želji dogovora še vedno ni na mizi. Dejstvo je, da bo naftna industrija zelo prizadeta, vendar je po drugi strani vse manjši del finančnih trgov. Nizke cene nafte pa bodo lahko v pomoč pri okrevanju gospodarstva.

Vpliv na finančne trge

• Svetovni delniški trgi so v medvedjem trendu, dosedanje dno je bilo 23. marca. Od začetka leta do 13. aprila je globalni delniški indeks MSCI AC izgubil približno 14 %. Trenutno smo na pol poti med vrhom, ki so ga trgi dosegli 19. februarja, in dnom medvedjega trga, 23. marca.
• Volatilnost na delniških trgih je nadpovprečna. Indeks VIX, ki meri volatilnost (nihanja) na delniških trgih, se je spustil pod 40 (le polovica vrednosti v času največjih nihajev na borzi). Vlagatelji pričakujejo postopno umirjanje trgov. V naslednjih 30 dneh pričakujejo do 12-odstotno nihajnost.
• Za oceno vpliva virusa na gospodarsko aktivnost je ključno spremljati, kdaj bo širjenje okužbe pod nadzorom, ali bodo ukrepi za pomoč gospodarstvu veliki in hitri ter ali se kažejo znaki, da se gospodarstvo stabilizira.
• Razmere na obvezniških trgih se umirjajo, pričakujemo, da bo v drugem četrtletju nihajnost na dolžniških trgih nižja. Največji vpliv na gibanje obveznic bo imelo postopno okrevanje gospodarstva in monetarne ter fiskalne spodbude s strani posameznih držav.
• Trgi v razvoju, ko so v preteklem desetletju ob borznih viharjih praviloma izgubljali več od razvitih trgov, so tokrat prvič precej uspešno kljubovali borznemu viharju. Države v razvoju so podcenjene, saj je v nasprotju z dejstvom, da glede na svojo kupno moč (PPP) prispevajo skoraj 60-odstotni deleže k svetovnemu BDP, njihov delež v globalnih delniških indeksih padel celo pod 10 %.
• Ne izključujemo dodatnih padcev, vendar so vrednotenja delnic zelo privlačna. Zgodovina je na strani optimistov. Po takšnih padcih so delnice v naslednjih 12 mesecih praviloma višje. So pa tudi izjeme (v letu 1930).

Osnove vlaganja v vzajemne sklade

• Kadar delniški trgi doživijo takšen padec v tako kratkem času, seveda sprožijo skrb vlagateljev. Ohraniti je potrebno dolgoročni pogled.
• Manjšo nihajnost vrednosti naložb dosežemo z vlaganjem oz. prehodi v manj tvegane sklade, kot sta npr. Infond ShortTerm Bond – Euro in Infond Bond – Euro, obvezniška podsklada.
• Vračanje v delniške sklade v obdobjih visokih nihajnosti naj je postopno.

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!