Optimisti in pesimisti | SAVA INFOND

Glavna azijska delniška indeksa Hang Seng in CSI 300 sta v zadnjem tednu julija močno padla. Od vrha v juniju je prvi izgubil 13,9 odstotka, drugi 9,7 odstotka. Preplah so povzročili novi predpisi, ki podjetjem, ki omogočajo izobraževanja obveznih šolskih predmetov po veljavnih programih, prepovedujejo ustvarjanje dobička, zbiranje kapitala in javno kotacijo družb na borzi. Prav tako ne bodo smeli ponujati izobraževanj ob koncu tedna in med šolskimi počitnicami ter izobraževati otrok, mlajših od šest let.

Kitajski sektor izobraževalne tehnologije je vreden 100 milijard USD, priljubljen je tudi med vlagatelji, ki so pričakovali, da bodo prihodki sektorja do leta 2024 zrasli na 76 milijard USD.

Poganja ga predvsem želja staršev, ki želijo svojim otrokom poleg rednega obveznega šolanja zagotoviti čim boljše možnosti dodatnega izobraževanja in s tem prednosti na trgu. Kitajski otroci so zato preobremenjeni, starši pa v primežu dragih honorarjev in šolnin. Kitajsko ministrstvo za izobraževanje je na svoji spletni strani zapisalo, da je kitajski izobraževalni sektor ugrabil kapital, kar je v popolnem nasprotju z naravo izobraževanja, ki mora biti del splošne blaginje.

Predpisi bodo spodkopali velik del industrije. Reforme bodo bistveno spremenile poslovni model teh podjetij ter prisilila podjetja in njihove vlagatelje v obsežne spremembe. Ko so se pojavile prve novice o reformi so nekoč ljubljenci vlagateljev TAL Education Group, New Oriental Education & Technology Group in Gaotu Techedu , izgubili tudi več kot 50 odstotkov svoje vrednosti. Kitajske oblasti imajo resne namene omejiti hitro rastoči kitajski tehnološki sektor in odprodaje so se razširile tudi na največja spletna podjetja Bilibili, Alibaba Group, Didi Global, Tencent Holdings in Meituan. Zadnje reforme povzročajo negotovost vlagateljev, ki jih skrbi, da bi se podobne reforme zgodile tudi v drugih sektorjih.

Padci na azijskih borzah pa niso imeli večjega vpliva na druge trge. Ameriški osrednji indeks S&P 500 se je kljub slabim novicam iz azijskih trgov obarval v zeleno. Merjeno v evrih, je indeks v letošnjem letu zrasel za dobrih 23 odstotkov, rast tečajev pa je pripisati izjemnim četrtletnim rezultatom ameriških korporacij. Do 6. avgusta je rezultate je objavilo 89 odstotkov družb indeksa S&P 500, od tega jih je 87 odstotkov preseglo pričakovanja, v povprečju kar za 24,7 odstotka. Drugo četrtletje je do sedaj tako najboljše četrtletje v zadnjih trinajstih letih.

Okrevanje gospodarstva je izjemno in ob rasti zaposlenosti v ZDA se vse bolj bliža čas, ko bo Fed pričela razpravljati o tem, kdaj in za koliko zmanjšati odkupe obveznic na trgu. Trenutno okolje povišane volatilnosti na borzah, manjšega optimizma glede okrevanja in naraščanja števila okužb z novo različico virusa delta sicer sproža pomisleke in tudi člani odbora FOMC niso enotni glede optimalnega trenutka zmanjšanja odkupov. Njihova pozornost bo usmerjena predvsem v nadaljnji razvoj trga dela in stabilnost cen. Po anketi Bloomberga ekonomisti pričakujejo, da bo Fed začel zmanjševati odkupe v začetku prihodnjega leta.

Julij – en mesec, dva različna svetova. Če kitajski vlagatelji niso imeli razlogov za optimizem, so ga ameriški imeli precej več. Objave četrtletnih rezultatov velikih tehnoloških podjetij, Tesle, Alphabeta, Appla, Facebooka in Amazona so krepko presegle pričakovanja in omenjene družbe so s tem upravičile relativno visoke cene delnic. Ustvarja se zanimiv kontrast v sentimentu vlagateljev v kitajski oziroma ameriški tehnološki sektor.



Objavljeno v dnevniku Večer 27. julija 2021, posodobljen 11. avgusta. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!