Po koronavirusu je na pohodu Putin | SAVA INFOND

Ko smo že upali, da bo življenje po pandemiji koronavirusa spet prešlo v normalo, se je pojavilo novo tveganje. Tokrat so ruske vojaške sile začele pohod na Ukrajino, vpliv vojne pa ob grozotah nad ukrajinskim narodom sega prek meja obeh držav. Z gospodarskega vidika je Rusija pomemben izvoznik energentov v Evropo. V letu 2021 je iz Rusije bilo v Evropo uvoženih 155 milijard kubičnih metrov plina, kar pomeni 45 % celotnega uvoza plina. Ruske je tudi skoraj 40 % porabe in 25 % celotnega uvoza surove nafte.

Ne samo za Evropo, ruska invazija na Ukrajino predstavlja tveganje stagflacije za svetovno gospodarstvo. Stagflacija je nezaželen pojav, ko gospodarstvo ne raste, po drugi strani pa se cene izdelkov in storitev povečujejo. Čeprav je neposreden vpliv kolapsa ruskega gospodarstva na globalno gospodarstvo majhen, so lahko posredne posledice dosti večje. Navsezadnje je cena nafte brent že presegla 100 dolarjev za sodček, kar pomeni, da bodo podjetja, v katerih so goriva pomemben strošek, ustvarila manjše dobičke. Rusija je druga največja izvoznica nafte in ustvarja 11 % globalne ponudbe.

Delniški trgi so že ob začetku tega leta beležili padce predvsem zaradi povečane inflacije in pričakovanj, da bodo centralne banke končale programe kvantitativnega sproščanja (odkupi državnih in podjetniških obveznic) in dvignile obrestne mere. Globalni delniški indeks MSCI AC World je od začetka leta izgubil dobrih 9 %. Med donosnimi sektorji letos izstopata surovine in energija, saj so se ob rasti cen nafte podražili še plin, premog, kovine ter kmetijski pridelki. Pri tem moramo izvzeti cene delnic ruskih podjetij, ki so strmoglavile (Lukoil za -99 %, Gazprom -94 %, Sberbank -99 %), saj je trgovanje z njimi ustavljeno kot posledica ukrepov Evropske komisije.

Obveznice so podobno kot delnice leto začele z razprodajo, saj so njihove cene padle zaradi pričakovanj višjih donosov, ki jih nažira inflacija. Po izbruhu vojne se je povpraševanje po varnih naložbah spet povečalo, kar je povzročilo obrat cen, ki so spet začele nekoliko rasti in so zdaj spet na nivojih iz začetka leta. Ne glede na rahlo negativne donose so obveznice še vedno varno zavetrje pred nepredvidljivimi dogodki.

Tako kot pri obveznicah se je premik investicij zgodil tudi pri žlahtnih kovinah, ki prav tako pomenijo varno naložbo ob sedanji politični negotovosti. Cena zlata je v tem letu zrasla za dobrih 9 % na 1.761 EUR za unčo. Še večji pospešek med žlahtnimi kovinami je letos doživela cena paladija, ki je letos narasla že za +80 % in se vrnila na 2.200 EUR oziroma slabih +30 % od začetka leta. Na to pomembno vpliva dejstvo, da Rusija ustvari okrog 40 % svetovne proizvodnje paladija. Ob politični negotovosti bo povpraševanje po varnih naložbah naraščalo, kar je dobra podlaga za njihove vrednosti.

Ob novicah iz Ukrajine sta pozornost spet pritegnili ključni centralni banki, ameriški Fed in evropska ECB. Obe sta pred težko nalogo, kako brzdati inflacijo na eni strani in ohranjati gospodarsko rast na drugi. ECB bo z dvigom ključnih obrestnih mer po vsej verjetnosti počakala proti koncu tega leta, medtem ko bo Fed po vsej verjetnosti bolj agresiven. Pri zniževanju odkupa državnih in podjetniških obveznic je ECB na zasedanju 10. marca presenetila z agresivnim umikom odkupov, ki bi se naj preko programa APP končal junija letos. Fed je umik kvantitativnega sproščanja začel že konec lanskega leta.


Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer 9. marca 2022, podatki so posodobljeni na 14. marec 2022. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!