080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Čeprav bi sklepali, da se bo s tem pomembno znižalo politično tveganje v državi, se je zgodilo ravno nasprotno. Britanska javnost in politika namreč niti pred predlanskim referendumom o izstopu VB iz EU nista bili tako razklani kot v teh dneh. Po sprejetju omenjenega osnutka je »zavrelo« zlasti v političnih vrstah, odstopilo je več pomembnih članov vlade, med njimi tudi glavni pogajalec za brexit Dominic Raab.
Sicer sporazum pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo (predvidoma v višini 45 milijard evrov) ter mejo na irskem otoku med Republiko Irsko kot članico EU in Severno Irsko kot delom Združenega kraljestva. Prehodno obdobje naj bi trajalo 21 mesecev, torej od načrtovanega brexita 29. marca prihodnje leto do konca leta 2020.
Angleški funt je po dosegu sporazuma precej padel, z njim se trenutno trguje na nivoju iz začetka leta 2018, to je okrog 1,13 napram evru. Funt je sicer od referenduma v primerjavi z evrom depreciiral za dobrih 13 %. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih angleških državnih obveznic se prav tako giblje nižje (na enakem nivoju kot konec januarja 2018, pri 1,41 %), kar lahko razumemo tudi kot pričakovanja trga, da bodo predvideni dvigi ključne obrestne mere s strani angleške centralne banke (BoE) zaradi naraščajočega političnega tveganja zamaknjeni v leto 2020. BoE je sicer v mesecu avgustu dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk (0,25 %) na trenutnih 0,75 %.
Gotovo pa se politična negotovost odraža v percepciji tveganj pri vlagateljih glede potencialnih izgub, kar se odraža v indeksu VFTSE (FTSE 100 Volatility Index), ki meri volatilosti na britanskem delniškem trgu. Ta je sredi novembra presegel mejno vrednost 20, kar predstavlja najvišjo vrednost v letu 2018, ter prinaša s seboj višje tržno tveganje za vlagatelje. Če k temu dodamo še visoko politično tveganje v Italiji, so v Evropi pred nami pestri meseci, ki so lahko ključni za nadaljnji obstoj EU.
