Po več letih upadanja gospodarske aktivnosti, naraščajoči stopnji brezposelnosti, ki je na vrhu krize presegla 17 %, in političnih krizah, so se razmere začele delno stabilizirati v letu 2014, ko je Portugalska izšla iz programa pomoči. Temu je sledilo reševanje portugalskega bančnega sistema in rekapitalizacija bank, med drugim največje portugalske zasebne banke Banco Espirito Santo, ki ji je država namenila 4,9 mrd EUR pomoči.
S koncem leta 2015 je Portugalska dobila manjšinsko 'levo' vlado pod vodstvom socialističnega premierja Antonia Coste s podporo komunistične stranke (PCP), levega bloka (BE) in zelenih. Številnim kritikam navkljub je omenjeni koaliciji v dobrih dveh letih vladavine uspelo pomembno izboljšati makroekonomsko sliko države ter prepoloviti stopnjo brezposelnosti na 8,5 %. Med ukrepi te vlade velja omeniti skrajšanje delovnika zaposlenih v javni upravi na 35 ur na teden, povečanje davka za velika podjetja, davčne olajšave za tuje investicije, znižanje davčne stopnje na dohodnino za družine z dohodki, nižjimi od 7.091 evrov na leto, in povečanje prispevne stopnje za tiste z visokimi dohodki. Prav tako država zagotavlja nižjo ceno plina in elektrike ter šolskih potrebščin za revne družine.
Varčevalne ukrepe na socialnem področju izvaja vlada dokaj zadržano, ne oziraje se na zahteve evropske trojke. Kljub temu ji je uspelo zmanjšati proračunski primanjkljaj na 1,4 % BDP, po napovedih vlade pa bi se lahko proračunski primanjkljaj v letu 2018 znižal za dodatnih 40 bazičnih točk na 1 % BDP. Po podatkih portugalskega nacionalnega inštituta za statistiko (INE) je imelo portugalsko gospodarstvo leta 2017 2,7-odstotno gospodarsko rast. Leto prej je BDP zrasel za 1,6 %, za 2018 pa si država obeta 2,2-odstotno gospodarsko rast, predvsem na račun zamrznitve nekaterih infrastrukturnih projektov in usmeritve gospodarskega razvoja v turizem, krepitev izvoza in večjih domačih in tujih investicij. Šibka točka portugalskega gospodarstva ostaja visok javni dolg, ki je lani znašal 126,4 % BDP, za leto 2018 pa je predviden dolg v višini 124 % BDP.
Pozitivna makroekonomska slika se odraža tudi v bonitetni oceni države. V mesecu septembru 2017 je tako bonitetna agencija S&P po petih letih dvignila bonitetno oceno dolga v območje naložbenega razreda (BBB-), temu je v mesecu decembru 2017 sledila tudi bonitetna agencija Fitch, ki je zvišala bonitetno oceno Portugalske za dve stopnji iz BB+ na BBB.
Zvišanje bonitetne ocene v območje naložbenega razreda bo omogočilo ponovno vključitev portugalskih državnih obveznic v pomembnejše reprezentativne indekse, posledično se bo razširila tudi potencialna baza investitorjev. Sicer so se stroški zadolževanja Portugalske vse od vrha dolžniške krize drastično znižali ter se trenutno nahajajo na vzdržnih ravneh. Tako so v začetku leta 2012 stroški zadolževanja na primeru 10-letne državne obveznice presegli mejo 16 %, trenutno pa znašajo 1,71 % (glej sliko).
