080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
V naše življenje so vstopile podobe vojne, uničenja in trpljenja ukrajinskega naroda. V takšnih prelomnih trenutkih se vedno spomnim na slavni Leninov zgodovinski rek: »So desetletja, ko se ne zgodi nič, in so dnevi, ko se zgodi desetletje.«
Večina medijev kar naprej ponavlja oguljeno frazo, da je v megli in dimu vojne prva žrtev resnica. Kaj pa če je tokrat vendarle drugače? Ne pozabimo, da živimo v času mobilnih omrežij in imamo dostop do satelitskih podatkov in informacij v realnem času. V tem primeru je morda bolje, da se zanesemo na star ukrajinski pregovor, ki pravi, da "resnica ne potone v vodi in ne izgori v ognju."
Vojna, v kateri so padli miti
V prvih dneh vojne se je ponovno izkazalo, da ni najbolj nevarno tisto, česar ne moremo vedeti ali napovedati, ampak tisto, za kar verjamemo, da je res, vendar pa v resnici ne drži. V samo nekaj dneh se je tako razblinil mit o genialnem strategu Putinu, o ruski vojaški veličini in nepremagljivosti, mit o brezzobih in neučinkovitih sankcijah in nesposobnosti mednarodne skupnosti, da se poenoti in odločno zoperstavi nasilnežu.Nihče ni pričakoval, da bodo izredno ostre sankcije tako hitro paralizirale rusko gospodarstvo, povzročile popolni zlom njenega kapitalskega trga in jo odrezale od sveta. Namesto zatona zahodne civilizacije se vrača upanje, da se bo EU končno predramila iz malodušja, da demokracija in svoboda nista samo prazni besedi, ter spoznanje, da avtokratski diktatorski režimi na dolgi rok ne prinašajo splošne blaginje in gospodarskega napredka.
V naslednjih tednih in mesecih bomo pozorno spremljali, kako bo nesmiselna ruska invazija na Ukrajino z vsemi nepredvidljivimi posledicami vplivala na politiko, gospodarstvo in kapitalske trge. Katere so najpomembnejše geostrateške posledice vojne, ki bo destabilizirala svet in kapitalske trge? V tem trenutku izpostavljamo ponovno oboroževanje Evrope, energetsko krizo (Evropa uvozi iz Rusije za 19 odstotkov svojih potreb po energiji), humanitarno krizo ter pomanjkanje hrane v revnih državah v razvoju na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Težava inflacije ne bo izginila
Delniški trgi so že pred rusko invazijo kazali znamenja šibkosti, zdaj pa bodo negotovo makro in likvidnostno okolje dodatno zapletle nepredvidljive geopolitične posledice vojne. Večina najpomembnejših svetovnih delniških indeksov se je namreč prvič po dveh letih spustila v območje korekcije, kar pomeni, da se nahajamo za približno deset odstotkov nižje od lanskoletnih vrhov. Svetovne finančne trge je bistveno bolj kot Putinove agresije strah, da bo divja rast cen energentov zvezala roke ameriškemu Fedu, ki je pod velikim pritiskom, da se v času polne zaposlenosti izkaže v spopadu s previsoko inflacijo.
Ob analizi glavnih geopolitičnih dogodkov po 1940 ugotavljamo, da je za vlagatelje osrednje vprašanje, ali lahko rusko-ukrajinska vojna dejansko pahne svet v gospodarsko recesijo. Po tem manj verjetnem scenariju bi delnice v naslednjih 12 mesecih lahko padle za dodatnih deset odstotkov. V nasprotnem, bolj verjetnem nerecesijskem scenariju, če ameriški Fed ne bo pretiraval s pretiranim zategovanjem monetarne politike, pa znašajo statistični pričakovani donosi delnic okoli 11 odstotkov.
Morda se sliši čudno, vendar ocenjujem, da je v tem trenutku velikanska večina vojaških in finančnih analitikov pretirano črnogledih in pripisuje premajhno verjetnost optimističnemu scenariju, po katerem lahko pride tudi do nepričakovanega pozitivnega razpleta dogodkov.
Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar 7. marca 2022.
