Rdeči oktober | SAVA INFOND

Mesec oktober je v zgodovino zapisan kot mesec, ko smo bili priča največjim padcem na delniških trgih (1907, 1929, 1987). Tudi letos si ostaja zvest, saj kaže, da bodo imeli globalni delniški trgi najslabši mesec po letu 2012 (dolžniška kriza v Evropi). Globalni delniški indeks MSCI World je tako skoraj 7 % nižje. Po zadnjih padcih so od pomembnejših regij v letošnjem letu v plusu samo ameriške delnice. Trgi v razvoju (MSCI EM) so od vrha v januarju nižje za 25 %. Iz optimizma s pričetka leta (sinhronizirana gospodarska rast) so trgi prešli v strah, kdaj bo nova recesija. 

Ali se nam bliža recesija?
Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so vsi večji padci na delniških borzah (to je več kot 20 %) naznanjali pričetek recesije. Recesija je tisti glavni razlog, zakaj delnice izgubijo toliko vrednosti. Na eni strani se fundamenti podjetij poslabšajo (dobički upadejo), na drugi pa vlagatelji postanejo pretirano pesimistični (nikoli ne bo bolje) tako, da pride do pretiravanja navzdol. 

Tako danes ni presenečenje, da se vlagatelji po več kot devet let trajajočem bikovskem trendu sprašujejo, ali je čas za novo recesijo oziroma finančno krizo. Kot leto, ko naj bi se pričela recesija, je danes popularno leto 2020. Do takrat se bodo izpeli pozitivni fiskalni učinki ameriške vlade, na drugi strani pa bo ameriška centralna banka dvignila obrestne mere toliko, da bodo začele dušiti ameriško gospodarstvo. Pesimisti vidijo začetek recesije že v letu 2019, optimisti pa enkrat po letu 2020. 

Osebno ne vem, kdaj bo naslednja recesija oziroma kako močna bo, in iskreno - to ni tako zelo pomembno. Dejstvo je, da se gospodarstvo giblje v ciklih, podobno tudi trgi kapitala. Recesije so nekaj normalnega in na žalost se jim ne bomo mogli izogniti. Vsak, ki varčuje v delnicah in delniških skladih, bo doživel (preživel) kar nekaj recesij in s tem posledično tudi večjih padcev svojega delniškega portfelja. 

Kaj lahko vlagatelji naredijo?
Verjetno marsikateri vlagatelj razmišlja, da bi bilo smiselno odprodati delniške naložbe, počakati, da padejo, in na dnu spet kupiti. V teoriji zveni lepo, v praksi pa se je izkazalo, da je tempiranje pravega trenutka za vstop in izstop praktično nemogoče. Večina vlagateljev proda prepozno (ko so delnice že močno izgubile na vrednosti) in tudi kupi prepozno (ko se je optimizem vrnil in so tečaji delnic že daleč od dna). 

Kar priporočamo je, da vlagatelji sprejmejo nihanje delnic in občasne večje padce kot neizogibno dejstvo varčevanja v delnicah. Enostavno se temu ne moreš izogniti. Kar marsikateri vlagatelj spozna ob večjih padcih je to, da mogoče struktura njegovega potrfelja (razmerje delnic in bolj varnih naložb – obveznic, depozitov) ne ustreza njegovi sposobnosti prenašati večje padce. Tem vlagateljem svetujemo, da prilagodijo strukturo bolj primerno njihovemu odnosu do tveganja. V mislih imam bolj uravnotežene sklade, kot so Infond Globalni uravnoteženi (60 % delnic) ali Infond Globalni defenzivni (30 % delnic) oziroma prilagodijo delež obveznic s pomočjo sklada Infond Obvezniški - EUR.

Padci delnic kot darilo
Sam menim, da so padci delnic najboljše, kar se lahko zgodi mladim vlagateljem oziroma vlagateljem, ki vedo, da bodo varčevali še precej let. Mogoče se sliši čudno, vendar so večji padci na delniških trgih kot darilo za nekoga, ki ima sedaj priložnost, da kupuje delnice po nižjih vrednotenjih, vendar z višjim pričakovanim donosom. Mogoče to zveni nesmiselno, vendar bi se tega moral veseliti vsak racionalen varčevalec, saj bo s tem finančno na boljšem ob koncu svojega varčevalnega obdobja. Nasprotno pa se vsi veselijo novih najvišjih vrednosti na delniških trgih, čeprav bodo s tem dolgoročno na slabšem. 

Tukaj imam seveda v mislih ljudi, ki nameravajo v naslednjih letih vlagati dodatna sredstva na delniške trge (recimo prek mesečnega varčevanja). Na drugi strani pa imamo tudi vlagatelje, ki bodo potrebovali sredstva v naslednjih treh letih. Tukaj pa se vračamo znova k osnovnemu vprašanju, na katerega si morajo odgovoriti: ali imajo primeren portfelj (razmerje delnic nasproti obveznicam in depozitom). 

Za konec bi samo spomnil varčevalce, naj se ozrejo v leto 2007, ko so delniški trgi dosegli vrh in je sledil eden večjih padcev v zgodovini. Kaj je to pomenilo za vlagatelje? Tisti, ki so nadaljevali z rednim mesečnim varčevanjem ter ohranili disciplino, so danes lahko zelo zadovoljni. Podobno svetujemo tudi danes. Vlagatelji naj nadaljujejo z varčevanjem in ne poskušajo loviti »pravih trenutkov«. Zgodovina pravi, da bodo na koncu nagrajeni.
  

Želite individualno predstavitev skladov kjerkoli v Sloveniji?
Bi nas želeli kaj vprašati?
Ali bi želeli odpreti pristopno izjavo zanj?