080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
V samo 126 trgovalnih dneh so trgi s svetlobno hitrostjo preleteli pot od rekordnih vrednosti borznih indeksov do globokega recesijskega medvedjega trga s 35-odstotnim delniškim padcem, nato pa spet nazaj do novih najvišjih vrednosti vseh časov.
Za obojesmerno pot od vrha do vrha, ki so jo delniški indeksi v preteklih borznih ciklih običajno prehodili v 1500 dneh, so tokrat potrebovali več kot desetkrat manj časa, kar je zame večja senzacija kot epska zmaga Tadeja Pogačarja na letošnji dirki po Franciji.
Eden najbolj karizmatičnih špekulantov vseh časov v svoji neuradni biografiji pravi, da delniški trgi nikoli niso očitni, ampak delujejo tako, da večino časa vlečejo za nos večino udeležencev. Jesse Livermore bi se sicer počutil kot riba v vodi v današnjem čudovitem novem svetu elektronskega trgovanja, vendar ne bi imel nobene možnosti, da bi se enakovredno kosal z dovršenimi računalniškimi algoritmi, ki z visoko frekvenco izvršujejo borzne posle v milijoninkah sekunde.
V prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo trgovanje na borzah precej bolj podobno sedanjim kazinojem, z delnicami pa so aktivni špekulanti običajno trgovali z visokim finančnim vzvodom ena proti deset, kar pomeni, da ste s sto dolarji pri borznem posredniku lahko kupili za tisoč dolarjev delnic. Prav tako so bile v tistih časih nekaj vsakdanjega divje tržne manipulacije in trgovanje na osnovi notranjih informacij.
Današnje borze vrednostnih papirjev so prehodile dolgo in uspešno pot od divjega zahoda do nepogrešljivega stebra kapitalizma, saj omogočajo prosto izmenjavo delniškega kapitala, s čimer mu hkrati določajo vrednost in zagotavljajo likvidnost. Nikakor ne trdim, da so globalni finančni trgi popolni in brezmadežni, dejstvo pa je, da zelo demokratično zagotavljajo učinkovit dostop do delnic podjetij vsem udeležencem na trgih.
Na borzah je tako kot v pravu, načeloma veljajo zakoni oziroma pravila igre za vse enako, za reveže ali bogataše, za vzdrževalce likvidnosti, kratkoročne špekulante, male vlagatelje, vzajemne sklade, pokojninske sklade, univerzitetne fundacije. Na borzah ni velike razlike ali kupujete sto ali sto tisoč delnic neke družbe. Na enem ekstremu so specialisti za visokofrekvenčno trgovanje, ki na dan izvedejo sto tisoč ali celo milijon transakcij, na drugem pa varčevalci, ki dolgoročno plemenitijo svoje premoženje in ohranjajo pozicije tudi po več desetletij ter ne trgujejo.
Po bliskoviti rasti je septembrska ohladitev močno pregretega dela delniškega trga normalna in pozitivna za zdravje delniških trgov. Posebno druga polovica meseca okoli jesenskega enakonočja velja za statistično najbolj negativni del leta, čeprav nihče ne zna zadovoljivo pojasniti tega zanimivega sezonskega pojava.
Svetovne delnice so, na primer, v evrih od lokalnega vrha izgubile okoli šest odstotkov, visokoleteče tehnološke delnice pa so že zdrsnile za več kot deset odstotkov. To pomeni, da so po petih mesecih doživele prvo resnejšo korekcijo tečajev.
Zaenkrat zdaj torej pet korakov naprej in enega nazaj za tehnološke delnice. Gre pravzaprav za dobrodošel razplet dogodkov, če bo ohladitev delovala preventivno v smeri preprečevanja delniške manije v nekaterih ključnih segmentih sektorja informacijske tehnologije.
Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar 28. septembra 2020
