Arabsko-ruski spor je sprožil potresni sunek | SAVA INFOND

V začetku tedna smo bili priča izrednemu padcu cene nafte po tem, ko je Savdska Arabija sporočila, da bo za svoje kupce znižala prodajne cene. Napovedala je obširen poseg v ponudbo nafte, saj bo na trg plasirala večje količine. Kmalu po odprtju trga v ponedeljek zjutraj je bil padec cene nafte dramatičen, saj se je vrednost v določenem trenutku znižala za več kot 30 %, kar je največ od zalivske vojne leta 1991, koncu dneva pa je zaključila malo pod 25-odstotnim padcem.

Največji dnevni padci cene nafte


Vir: FactSet.

Razprodaja je posledica propadlega dogovora članic skupine OPEC+ na zasedanju na Dunaju o dodatnem zmanjšanju proizvodnje. Na njem se Rusija ni strinjala s predlogom Savdske Arabije, da se proizvodnja oklesti še za dodatnih 1,5 milijonov sodčkov nafte na dan.

Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) in njeni zavezniki pod vodstvom Rusije so že v letu 2019 dvakrat manjšali ponudbo, v januarju za 1,2 milijona sodčkov, konec leta pa za dodatnih 0,5 milijona sodčkov. V zadnjih letih, odkar se predvsem ameriška proizvodnja strmo dviga in dosega rekordne vrednosti, na naftnem trgu vlada presežna ponudba, kar je seveda pomenilo pritisk na cene.

Naftni spor se dogaja ravno v času, ko se svet vrti okoli koronavisa. Zaradi njegovega širjenja naj bi svetovno povpraševanje po nafti letos predvidoma upadlo prvič po letu 2009. Samo v februarju je povpraševanje upadlo za 4,6 milijona sodčkov na dan, največ zaradi karantene Kitajcev, ne vemo pa, kakšen bo vpliv v preostalem svetu, kjer se vrhunec izbruha pričakuje v naslednjih tednih. Zaradi 'korona šoka' in nadaljevanja cenovne vojne bi se po mnenju analitikov cena nafte v naslednjem obdobju gibala med 30 in 40 USD, kar bi močno obremenilo gospodarstvo in javne finance držav, ki črpajo nafte. V običajnih časih bi bil neto učinek na svetovno gospodarstvo še vedno pozitiven, saj nižje cene goriv povečujejo povpraševanje potrošnikov, ki se običajno veselijo takšnega darila. Toda tokratni izbruh koronavirusa ponuja malo upanja, da bodo potrošniki, ki bodo privarčevali na bencinskih črpalkah, hiteli z potrošnjo drugje.

Zato se marsikomu zdi skrajno neodgovorno, da se spor dogaja v času, ko se svet sooča z velikim izzivom v boju zaustavitve koronavirusa. Zlasti šibkejše države proizvajalk nafte, kot npr. Iran, se bodo v času nižjih prihodkov za državno blagajno težje spopadali z obolelimi. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!