080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Obrestne mere desetletnih ameriških državnih obveznic so konec septembra presegle 4,6 %, kar je največ v zadnjih 16 letih. Gre za daleč najpomembnejšo finančno mero, ki kroji usodo vseh drugih naložbenih razredov. To je tako imenovana netvegana obrestna mera, kar pomeni, da lahko vlagatelji danes zaklenejo ta (seveda nominalen) donos za naslednjih deset let. Finančni trgi pričakujejo, da bo povprečna inflacija v naslednjem desetletju v ZDA znašala 2,35 %, kar pomeni, da je pričakovani realni donos 2,25-odstoten. Podobna je zgodba v Evropi, čeprav so nivoji malenkost nižji. Obrestne mere desetletnih državnih obveznic se približujejo meji 3 %, kar je več kot spodobno.
Da smo priča takšnim nivojem obrestnih mer, je glede na dogajanje v letošnjem letu manjše presenečenje. Inflacija, ki je bila v zadnjih dveh letih ogromen problem, je v ZDA od lanskega junija v jasno padajočem trendu, z 9,1 % se je zmanjšala na 3,7 %. Podobno je v evroobmočju, kjer je upadla z 10,6 na 4,3 %. Takšen trend je zaznati tudi, če izključimo bolj nihajne cene energije in hrane.
Kaj se je torej spremenilo?
Krivca bi lahko našli v višji ceni nafte, ki se znova bliža psihološki meji 100 USD za sodček. Vendar moramo vedeti, da je nafta danes manj pomembna za gospodarstva kot še nekaj desetletij nazaj. Verjetno glavni krivec ostaja ameriška centralna banka (Fed), ki na zadnjem zasedanju v septembru ni dvignila ključne obrestne mere, je pa jasno nakazala, da bo te obdržala višje za dalj časa. Enostavno je ameriško gospodarstvo preveč odporno in še vedno ne kaže, da bi se ohlajalo, kar pomeni, da grožnja višje inflacije še obstaja. Vemo, da obrestne mere na gospodarstvo delujejo z ogromnim zamikom, pravi vpliv se bo šele čutil. Možnost, da Fed naredi ''napako'' in sproži recesijo, ne bi bila presenetljiva. Zgodovinsko se je večina recesij v ZDA začela kot posledica višjih obrestnih mer.Kaj to pomeni za finančne trge?
Če lahko vlagatelji danes prejmejo donos v višini skoraj 5 % brez tveganja, potem morajo ''tvegane'' naložbe, kot so denimo delnice, prinesti več. Koliko več? Zgodovinsko je presežni donos delnic znašal med 4 in 5 % nad državnimi obveznicami. Vemo, da v času recesij dobički podjetij padejo, z njimi tečaji delnic. Za to tveganje morajo biti vlagatelji nagrajeni. Po oceni ameriške investicijske banke Goldman Sachs je danes ta premija za ameriške delnice manj kot 3 % (za globalne delnice je pričakovan presežni donos v višini 4 %). Podobno je z drugimi naložbenimi razredi, ki morajo tekmovati z vedno bolj privlačnimi obveznicami. Če smo bili do leta 2022 v okolju, kjer delnice niso imele prave alternative, jo danes imajo.Višje obrestne mere tako ustvarjajo pritisk tudi na delniške trge. Globalni delniški indeks je v prvih devetih mesecih dosegel donos skoraj 12 % (z vključenimi dividendami), vendar ostaja od konca junija praktično nespremenjen. Delnice bodo imele v prihodnjih mesecih težave, če bodo obrestne mere nadaljevale svoj vzpon. Ne samo zaradi vse bolj konkurenčnega donosa obveznic, temveč tudi zaradi posledic višjih obrestnih mer, ki lahko privedejo do recesije.
Objavljeno v dnevniku Večer, 4. oktobra 2023.
