080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Pozitivna pričakovanja so ponekod v cene delnic že všteta
Vrednosti točk številnih vzajemnih skladov so v letošnjih prvih šestih mesecih zrasle za več kot deset odstotkov, dvanajstmesečni dono-si pa so ponekod celo višji od 30 odstotkov.
Za rastjo naložb na kapitalskih trgih se »skriva« več dejavnikov. Najprej je tu uspeh tistih gospodarskih dejavnosti, ki jih izbruh epidemije covida-19 pred letom in pol ni bistveno prizadel ali pa jim je celo dal nove priložnosti za rast, kot so tehnološka podjetja.
V preteklem letu so si močno opomogle tudi delnice v nekaterih dejavnostih, ki so na začetku epidemije utrpele upad. To so podjetja, ki delujejo v tako imenovanih cikličnih sektorjih, na področju financ, energije, surovin in industrije. Zaprtje gospodarskega življenja zaradi pandemije je prizadelo poslovanje teh podjetij, predvsem na začetku pa so na vrednost njihovih delnic vplivala tudi pesimistična pričakovanja vlagateljev, zdaj pa je okrevanje v teh sektorjih najmočnejše.
»Na pretrese na finančnih trgih, ki jih je sprožil covid-19, se je bilo precej lažje odzvati, saj smo imeli izkušnje iz preteklih kriz. Tudi odziv monetarne in fiskalne politike na finančno krizo je bil delno predvidljiv. Res je, da ima vsaka kriza drugačne vzroke, zato se med seboj razlikujejo in tudi trajajo različno dolgo. V takih razmerah nam najbolj pomaga strukturiran proces dela, ki je naša opora pri upravljanju in nam pomaga tudi v ekstremnih situacijah, kot sta pretiran strah in pohlep,« je o izzivih, ki jih je pred poklicne upravljavce premoženja postavila kriza, v intervjuju za Posel & denar povedal Aleš Grbić, specialist za upravljanje investicijskih skladov v družbi Sava Infond. Sogovornik je na letošnjem ocenjevanju uspešnosti vzajemnih skladov in njihovih upravljavcev že drugič prejel priznanje za najboljše-ga upravljavca v triletnem obdobju.
»Naučil sem se, da je trend tvoj prijatelj«
Vzajemni skladi ne jamčijo, a na podlagi izkušenj lahko predvidevamo okoli sedemodstotni donosPodjetja, ki delujejo v tako imenovanih cikličnih sektorjih, na področju financ, energije, surovin in industrije, so bila v pandemiji med najbolj prizadetimi, kar zadeva poslovanje, in tudi s stališča pričakovanj, ki jih imajo vlagatelji v zvezi z njihovimi investicijskimi donosi. A pri mnogih so se cene delnic v minulem letu že krepko opomogle.
»V teh sektorjih je okrevanje najmočnejše. Pričakovanja so že všteta v cene delnic iz cikličnih sektor-jev,« pravi Aleš Grbić, specialist za upravljanje investicijskih skladov v družbi Sava Infond. Sogovornik je na letošnjem ocenjevanju uspešnosti vzajemnih skladov in njihovih upravljavcev, ki ga pripravlja revija Moje finance, že drugič prejel pri-znanje za najboljšega upravljavca v triletnem obdobju.
Optimističen je tudi za naprej: »Gospodarska rast bo sinhrona, saj bodo k njej precej pripomogli tudi defenzivni sektorji. Dolgoročno pa so za vlagatelje pomembni fundamenti podjetij oziroma njihovo poslovanje in konkurenčni položaj.«
Drugo leto zapored so vas izbrali za najboljšega upravljavca premoženja v triletnem obdobju. Kakšna je vaša skrivnost uspeha?
Recept bo videti dokaj preprost. Osnova so izkušnje, celovit pogled na finančne trge, upoštevanje ključnih megatrendov, kot so prenos globalne ekonomske moči, demografske spremembe, pospešek urbanizacije, vse večji pomen informacijske tehnologije na poslovnem in osebnem področju ter podnebne spremembe ob omejenosti naravnih virov. Precej je pripomogel tudi trajnostni pogled na svet naložb (izogibanje dejavnostim, ki niso trajnostno naravnane). Kot posamezne naložbe smo, kjer je bilo mogoče, izbirali kakovostna podjetja z robustnimi poslovnimi modeli, za katera je značilno, da imajo izrazite konkurenčne prednosti ter se njihov konkurenčni položaj srednjeročno ne bo poslabšal. Še toliko raje smo jih imeli, če so bila podcenjena in so v katerem od megatrendov. Tak profil podjetij je v zadnjem desetletju prinesel nadpovprečne donose, kar se je poznalo tako pri donosu večine naših skladov kot pri izračunu donosa, prilagojenega tveganju.
Na področju upravljanja premoženja delujete že 18 let. Katere so bile v tem času vaše najboljše odločitve s tega področja?
Daleč najboljša odločitev je bila, da upoštevaš proces ter prej omenjene dejavnike pri izboru naložb. To zagotavlja dolgoročno uspešnost, kar potrjuje tudi uspešnost naših Infond skladov zadnjih osem let. Marsikdo si domišlja, da lahko zadene vrh in dno tako pri posameznih naložbah kot na celotnem trgu posameznih premoženjskih razredov. Na začetku kariere sem to mislil tudi sam. Gre za tako imenovano tempiranje trga oziroma po angleško »market timing«. Večkrat ko poskušaš, manjša je verjetnost, da imaš prav. Gre za igro verjetnosti. Že pri enem metu kovanca imamo le 50-odstotno verjetnost, da bomo uganili, ali bo grb ali številka. Pri desetih metih je ta verjetnost le še 0,1 odstotka. Z leti sem se naučil, da je trend tvoj prijatelj, prav tako centralne banke. Zato ne sprejemam odločitev, ki bi bile v nasprotju z njimi. Precej sem se naučil tudi na primerih, ko sem upal, da se bodo določena podjetja uspešno prestrukturirala. Takšni procesi v resnici navadno trajajo dlje, kot predvidevamo na začetku, in se na koncu velikokrat finančno ne iztečejo po naših pričakovanjih.
Letos so se močno povečala inflacijska pričakovanja, kar prihranke vlagateljev v bankah »ogroža« precej bolj kot ničelne obrestne mere v preteklih letih. Pričakujete dodaten priliv vlog v vzajemne sklade?
Ležarine in vsaj začasno višja inflacija so marsikoga, ki varčuje v depozitih, opozorile na možnost varčevanja v drugih premoženjskih razredih (delnice, obveznice, nepremičnine, plemenite kovine …). Ta proces že poteka. Ljudje bodo poskusili ohraniti vrednost svojega premoženja, zato je zelo verjetno, da se bo del depozitov preselil tudi v vzajemne sklade. Ti so najprimernejši produkt za malega vlagatelja. Na razpolago imajo produkte z zelo razpršenim portfeljem, ki bi ga sami težko replicirali, kaj šele upravljali. Glavne omejitve pri tem so čas vlagateljev, znanje ter obseg sredstev, ki je potreben za ustrezno razpršitev, upoštevanja vredna je tudi davčno ugodna obravnava, ki jo zagotavljajo krovni skladi slovenskih družb za upravljanje.
V kakšnih skladih pa naj vlagatelji varčujejo?
Glede na profil vlagatelja je smiselno, da varčujejo v globalnih skladih, ki naj bodo ogrodje njihovega portfelja. To velja tako za delniške kot uravnotežene sklade. Ne glede na to, da vzajemni skladi ne jamčijo donosa, lahko predvidevamo določen donos, ki ga bo dosegel dolgoročni varčevalec (najmanj deset let) v globalnih delniških vzajemnih skladih. Ob predpostavki, da se zgodovina ponavlja (kar velja predvsem za delniške trge, saj se vedno znova ponavljajo vzorci vedenja vlagateljev) lahko na podlagi preteklih donosov ameriškega delniškega indeksa S&P 500 predvidevamo okoli sedemodstotni letni realni donos (brez vpliva inflacije) ter približno devetodstotni letni bruto donos.
Kako bodo razmere na trgu vplivale na upravljavske odločitve?
Naše upravljavske odločitve se ne bodo bistveno spremenile. Menim, da bo višja inflacija bolj prehodnega značaja, predvsem zaradi težav pri dobavah surovin in materialov, ki so posledica zaprtij gospodarstev ob pandemiji, ko podjetja niso poslovala ali so poslovala v ožjem obsegu. Ta nesorazmerja se bodo uredila v dvanajstih mesecih, če ne prej, zato ne pričakujem neke višje inflacije ne v Evropi in ne v ZDA. Tudi obvezniški trgi, ki veljajo za trge, kjer je doma »pametni« denar, ne nakazujejo, da bi bilo na srednji, kaj šele dolgoročno pričakovati višjo inflacijo. Obenem bo obdobje zgodovinsko nizkih oziroma celo negativnih obrestnih mer še nekaj časa z nami, verjetno še najmanj leto ali dve. Ob tem ne smemo po-zabiti, da ima Evropa, v nasprotju z ZDA, še velike probleme z demografsko sliko. Če in ko bo nastopilo močnejše okrevanje, bi se lahko začele obrestne mere zviševati. Ta rast običajno dobro dene tudi delnicam in delniškim vzajemnim skladom. Tako ali drugače imamo pozitivne elemente za rast delnic.
Na globalni ravni je vse bolj izražena vloga tako imenovanih etičnih vlagateljev, ki od korporacij, na primer, pričakujejo prestrukturiranje poslovanja v smer uvajanja ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb in/ali konec čezmernega izkoriščanja poceni delovne sile in naravnih virov v revnejših državah. Kako na ta trend odgovarjate upravljavci vzajemnih skladov, kako to vpliva na vaš izbor delnic globalnih korporacij?
Kriteriji ESG (Environmental, Social, Governance), ki opredeljuje odnos podjetij do okolja, družbe in vodenja, tudi pri nas vplivajo na izbor naložb, še posebno pri našem družbeno odgovornem skladu. Pravzaprav upoštevamo kriterije ESG pri vseh skladih. Verjamemo, da se bo v prihodnjih letih ta trend nadaljeval. Podjetja, ki slabo obvladujejo tveganja s področja ESG, se bodo dražje zadolževala. Tudi njihova vrednotenja bodo nižja kot pri tistih, ki so s tega vidika manj tvegana. Pri upravljanju Infond skladov se izogibamo panogam, ki so z vidika izpolnjevanja meril ESG kritične. V prihodnje bo zelo težko kupiti naložbo v podjetje, ki slabo obvladuje tveganja ESG, in tudi na ravni portfeljev skladov bomo pazili, da bodo imeli zadovoljiv rezultat.
Intervju je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 5. julija 2021.
