Trg dela v ZDA je še vedno vroč | SAVA INFOND

V ZDA se je v mesecu avgustu odprlo 315.000 novih delovnih mest, kar je manj kot v juliju (526.000), vendar  več, kot je bilo pričakovano. Največ jih je iz segmenta storitev, v zdravstvu in trgovini na drobno. Čeprav se je število delovnih mest povečalo bolj, kot je bilo pričakovano, se je stopnja brezposelnosti v avgustu z julijskih 3,5 odstotka zvišala na 3,7.

Poročilo o trgu dela kaže mešano sliko, podrobnosti pa razkrivajo, da je trga dela še vedno pregret. Višja stopnja brezposelnosti je posledica tega, da se je na trg delovne sile vrnilo več ljudi, ki v času covida dela niso iskali. Stopnja udeležbe delovne sile v delovno aktivni populaciji je iz 62,1 odstotka v juliju zrasla na 62,4, pred pandemijo je dosegala 63,4 odstotka.  Čeprav se je na trga dela vrnilo več zaposlitve željnih delavcev, podjetja še vedno s težavo zapolnijo razpisana delovna mesta.  Število razpisanih prostih delovnih mest se je v juliju nepričakovano povečalo na 11,2 milijona, pred tem je upadalo tri mesece zapored. Razmerje med razpisanimi delovnimi mesti glede na število brezposelnih ostaja blizu svoje rekordne vrednosti pri 1,98. Za vsakega brezposelnega Američana sta razpisani skoraj dve prosti delovni mesti. Ponudba dela je med pandemijo postajala vse bolj neelastična in ko je stopnja brezposelnosti dosegla 4 odstotke, so začele pospešeno rast tudi plače. K splošni rasti plač je dodatno prispevala še občutno višja stopnja zamenjav delovnega mesta. Po podatkih ADP so Američani, ki so letos do konca avgusta zamenjali službo, v povprečju dosegli 16,1-odstotno povišico, medtem ko so tisti, ki so ostali na starem delovnem mestu, dosegli v povprečju le 7,6-odstotno povišico.

Trenutno je rast realnih plač v ZDA negativna, saj so na letni ravni višje za 6,7 odstotka ob osemodstotni inflaciji.  Potrošniki skušajo s porabljanjem prihrankov in posojil omiliti vpliv visokih stopenj inflacije. Prihranke pa so pripravljeni potrošiti, ker imajo varnost zaposlitve. Če bi ta občutek izgubili, se lahko gospodarska rast v ZDA nenadoma še močneje upočasni ali zaustavi, saj potrošnja predstavlja kar 70 odstotkov BDP.  

Splošni pogoji na trgu dela ostajajo izjemno robustni, zato bo Fed nadaljeval začrtano pot zaostrovanja monetarne politike.  Čeprav so se cenovni pritiski začeli zmanjševati,  je inflacija še vedno bistveno nad ciljno. Powellovo sporočilo  v Jackson Holu je bilo jasno in nedvoumno: cilj centralne banke je povrnitev stopnje inflacije k dvoodstotni ciljni vrednosti. Vrata za 0,75-odstotni dvig obrestne mere v septembru so še vedno odprta. Powell je poudaril,  da en sam mesec umirjanja inflacije še ni zadosten dokaz o popuščanju cenovnih pritiskov in obenem naznanil, da namerava ameriška centralna banka monetarno politiko ohraniti na omejevalnih ravneh "še nekaj časa". S tem se želi izogniti dolgotrajnemu obdobju zelo omejevalne monetarne politike, kot je bila potrebna za ukrotitev inflacije v začetku 80. let.

Ekonomisti pri Bloombergu ocenjujejo, da bo morda potrebno obrestno mero zvišati vse tja do pet odstotkov, da bi dobili boj z inflacijo. Tako visok dvig  bistveno povečuje tveganje globlje recesije, ki v trenutne cene delnic ni vračunana. Prav nasprotna pa so pričakovanja investitorjev. Po terminskih pogodbah sodeč še vedno pričakujejo, da bo v drugi polovici leta 2023 Fed pričela z zniževanjem obrestne mere, potem, ko bi ta dosegla 3,8 odstotka. Povsem mogoče pa je tudi, da se bo inflacija v prihodnje umirila do te mere, da bo Fed začasno zaustavila dvige obrestne mere in ponovno pretehtal nadaljnje poteze monetarne politike.



Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer 7. septembra 2022 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!