Trgi manj pesimistični kot novice | SAVA INFOND

Mineva mesec dni od ruske invazije na Ukrajino. Spopadi so še vedno intenzivni, mirovna pogajanja potekajo (pre)počasi. Nasprotno pa daje pogled na delniške trge vtis, kot da je najhuje mimo. Globalni delniški indeks MSCI All countries je od začetka leta do 21. marca izgubil zgolj 4,2 odstotka, merjeno v EUR. Vlagatelji so optimistični kljub prevladujočemu prepričanju, da je tveganje jedrske vojne bistveno višje, kot je bilo pred mesecem dni, da jasne rešitve vojne ni na vidiku in da gospodarstvo vpliva vojne in uvedenih sankcij še niti ni začutilo v polni meri.

Kaj je razlog za tak optimizem? Mogočih je več pojasnil.
 

Cene energentov so se spustile z vrhov

Prva dva tedna ruske invazije je spremljal zgodovinski skok cen surovin. Cena nafte Brent je dosegla zgodovinski vrh pri 132 USD za sodček, v nebo so poletele tudi cene drugih surovin. Do 21. marca se je cena nafte znižala na dobre 104 USD za sodček, umirile so se tudi cene drugih surovin. Umiritev cen nafte in surovin je dober obet za oživitev gospodarske rasti, bilo pa bi mnogo prezgodaj namigovati, da je negotovosti na surovinskih trgih konec.  
 

Tehnološki sektor spet postaja zanimiv za vlagatelje

Padec delnic je bil najbolj izrazit prav v tem sektorju. Popravek je izpustil nekaj zraka iz balona, vrednotenja so postala privlačnejša, vendar ne nujno poceni, saj so trenutne napovedi bodočih dobičkov v tako negotovem okolju lahko hitro predmet spremembe. Negativna presenečenja niso izključena.
 

Vlagatelji stavijo, da recesije ne bo, vsaj ne v ZDA

Po invaziji se je tveganje stagflacije nedvomno povišalo. To pomeni upočasnjeno gospodarsko rast ob visoki inflaciji. Pa vendar v takem okolju še vedno lahko pričakujemo, da bodo podjetja ustvarjala dobičke, čeprav bistveno nižje. Recesija v nasprotju z stagflacijo pomeni negativno gospodarsko rast in negativne stopnje rasti dobičkov. Podobne razmere so bile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med letoma 1970 in 1982 je gospodarstvo vseskozi zaznamovale neka oblika stagflacije in tri izrazite recesije, ob tem pa se je inflacija ves čas povečevala.
Naftni šok in recesija, ki je sledila v letih 1973 in 1974, je imela uničujoč učinek na cene delnic. Indeks S&P 500 je izgubil 48 odstotkov svoje vrednosti. Vendar je v vmesnem obdobju do recesije v osemdesetih letih vztrajna inflacija pripomogla k rasti dobičkov podjetij in ugodno vplivala na delnice. Recesija - ne stagflacija - je torej resnično tveganje za delnice. Tveganja za rast so se danes znatno povečala, še vedno pa obstaja možnost, da se ameriško gospodarstvo izogne recesiji. Trg dela je močan in Američani imajo v veliko prihrankov, ki bodo podpirali bodočo potrošnjo.
 

Vlagateljem primanjkuje pravih alternativ

Denarna sredstva nudijo ustrezno fleksibilnost, ne pa privlačnega donosa, še posebej ob naraščajoči inflaciji. Napovedani dvigi obrestnih mer v ZDA negativno vplivajo na cene obveznic. Agresivna monetarna politika Feda in negotova geopolitična situacija pomenita zelo zahtevno okolje tudi za delnice, vendar te v okolju povišane inflacije in ob odsotnosti recesije še vedno ostajajo najbolj smiselno »zatočišče«.


Članek je bil objavljen v dnevniku Večer, 23. marca 2022 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!