V tem tednu je že kazalo, da se trend širjenja okužb umirja, vendar je po podatkih Bloomberga na dan 13.2.2020 število potrjenih primerov ponovno močno poskočilo zaradi nove metode diagnosticiranja virusa. Kitajska je poročala o 15.152 novih primerih, skupno število potrjenih okužb znaša 60.376, število smrtnih primerov pa 1.369. Trenutna stopnja umrljivosti je 2,26 %.

Pretekle izkušnje
Potek preteklih epidemij nam sicer lahko pomaga sklepati o potencialnem vplivu na ekonomijo, je pa ob tem treba poudariti, da si virusi niso enaki in vzporedni zaključki niso mogoči. Novi koronavirus se v medijih še najpogosteje primerja z epidemijo SARS (povzročitelj je prav tako koronavirus) iz leta 2003.Virus SARS in novi koronavirus se razlikujeta v hitrosti širitve okužbe in stopnji smrtnosti. SARS se je širil počasneje, vendar je imel veliko višjo stopnjo umrljivosti. Takrat se je okužilo 8.096 ljudi, umrlo pa 774. Stopnja umrljivosti je bila kar 9,6%. Novi koronavirus se širi bistveno hitreje, vendar je trenutna stopnja umrljivosti, kot rečeno, 2,26 %.
Tudi ekonomske razmere v letu 2003 niso primerljive z današnjimi. Kitajska je danes neprimerno večja in vplivnejša ekonomija, kot je bila v letu 2003. Bistveno bolj je vpeta v globalne dobavne verige, zato se negativni vplivi lahko hitro razširijo tudi v druga gospodarstva. Izvoz na Kitajsko ima danes 2,5-odstotni delež v globalnem BDP, leta 2003 0,9 %. Takrat so bili borzni trgi v fazi okrevanja po poku internetnega balona, danes so v deset let trajajočem bikovskem trendu. Zdajšnja vrednotenja delnic so vse prej kot poceni in vlagatelji se hitreje odločajo za odprodajo naložb kot za nakupe. Verjetnost, da novi koronavirus sproži korekcijo, je večja, kot je bila takrat.
Višja odzivnost držav pri zajezitvi virusa pomeni večji vpliv na globalno gospodarsko aktivnost
Za oceno vpliva virusa na gospodarsko aktivnost je ključno, kako hitro bo uspelo zajeziti širjenje novih okužb. Prav ukrepi, ki jih sprejemajo države za zajezitev širjenja virusa, povzročajo največ škode gospodarstvu.Epidemija SARS je imela občuten, vendar kratkoročen vpliv na ekonomsko aktivnost. Kitajski BDP je v prvem kvartalu leta 2003 porasel za 10,8 %, zaradi izbruha SARS je BDP v drugem kvartalu porasel zgolj 5,5 % , vendar je že v tretjem kvartalu istega leta izkazal 15,7-odstotno rast. Ob koncu leta je bil BDP tako nižji zgolj za 1 %. Širša azijska regija je takrat imela 0,5% nižjo rast, medtem ko razvite ekonomije niso bile prizadete.
Novi koronavirus naj bi po ocenah BCA Research bistveno bolj prizadel globalne trge. Njihova osnovna predpostavka je, da bi virus uspeli zajeziti v prvem kvartalu letošnjega leta, in po njihovi oceni naj bi se stopnja rasti globalnega BDP v prvem kvartalu 2020 znižala iz 3,3 % na 1,7 %. Kitajska danes v globalnem BDP predstavlja 16 % (v USD), leta 2003 zgolj 4 %. Tako bi danes podoben padec kitajskega BDP kot letu 2003 pomenil 0,9 % nižji globalni BDP. K temu je treba dodati še vpliv nižjega izvoza na Kitajsko, učinke prelivanja zaradi nižjih prihodkov iz turizma ter druge multiplikativne učinke, vezane na potrošniško obnašanje.
Kitajska se je že odzvala na krizne razmere s sprejetjem stimulativnih ukrepov in bo najverjetneje z njimi tudi nadaljevala. Zaradi virusa so se občutno spremenile potrošniške navade, povpraševanje po storitvah na Kitajskem je občutno upadlo in obstaja tveganje, da se zamaje potrošnikovo zaupanje in da bi ta pričel bolj varčevati. Nenazadnje pa lahko resno škodo utrpijo tudi družbe, ki so odvisne od kitajskih dobavnih verig, zaradi česar bi lahko trpel globalni proizvodni sektor.
V bodoče lahko zaradi novega virusa pričakujemo kar nekaj nižjih napovedi prihodkov in dobička s strani podjetij, ki so bolj ali manj vpeta v poslovanje s Kitajsko. Kratkoročno lahko razočarajo tudi ekonomski kazalniki. V kolikor bi zajezili širjenje virusa, pa lahko pričakujemo izboljšanje ekonomske aktivnosti in poslovanja podjetij.