Vrnitev v normalnost | SAVA INFOND

V začetku poletja se v Mariboru tradicionalno odvija Festival Lent, eden največjih mednarodnih dogodkov v državi. Lani v luči pandemije Covid-19 zelo omejen, letos ob sproščanju ukrepov ter upoštevanju tako imenovanih PCT pogojev do obiskovalcev in nastopajočih bolj prijazen. Če bi sodili po dolgi koloni čakajočih na vstopnice predprodaji in razprodanih prireditvah, bi lahko dejali, da se življenje in potrošnja v Sloveniji vračata v normalnost. In kaj kažejo napovedi?

Banka Slovenije je v junijski napovedi za letos napovedala gospodarsko rast v višini 5,2 odstotka, kar je za 2,1 odstotne točke več od predvidevanj konec minulega leta. Tudi za prihodnje leto se je napoved rasti zvišala s 4,5 odstotka na 4,8. Glede na tovrstno napoved bi lahko Slovenija dosegla predkrizno raven BDP v začetku prihodnjega leta. Pričakuje se zlasti okrevanje potrošnje gospodinjstev, pa tudi večja investicijska dejavnost zasebnega sektorja in države. Slednja bo podkrepljena z naložbami, sofinanciranimi iz evropskega sklada Next generation, ki ga je sprejela EU kot sveženj spodbud za okrevanje evropskega gospodarstva. 750 milijard evrov težak sveženj bo pomagal pri obnovi Evrope po pandemiji Covid-19. Tako bo postala bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša na zunanje vplive.

Na gospodarske razmere bodo pomembno vplivale negotovosti na področju dobavnih verig, kjer nastajajo motnje pri dobavi elektronske opreme, polproizvodov in končnih proizvodov ter v logistiki. Odražajo se v višji stopnji inflacije, ki se bo po mnenju Banke Slovenije krepila, a ostala pod srednjeročnim ciljem centralne banke, to je pod dvema odstotkoma. Za letos pričakujejo 1,3-odstotno inflacijo, prihodnje leto naj bi zrasla na 1,6 odstotka, leta 2023 pa na 1,7.

Za Slovenijo ugodna so tudi gibanja na trgu dela. Podjetja bodo letos dodatno zaposlovala, a se bodo pri tem spopadala s predkriznim izzivom, s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Z nadaljnjim okrevanjem gospodarstva v naslednjih letih v Banki Slovenije pričakujejo, da se bo stopnja brezposelnosti ob koncu leta 2023 znižala na zgodovinsko nizko raven nekoliko nad štirimi odstotki. Ob razmeroma hitri rasti zaposlenosti, pomanjkanju ustrezne delovne sile v posameznih dejavnostih in krepitvi inflacije pričakujejo, da se bodo v letih 2022 in 2023 postopno krepili temeljni plačni pritiski. Po izrednem letu 2021, ko se bodo izpeli pandemični dodatki v javnem sektorju, v Banki Slovenije s koncem leta 2023 pričakujejo rast plač nekoliko nad tremi odstotki na letni ravni.

Črno piko pa predstavlja stanje javnih financ v državi. Javnofinančni primanjkljaj je v luči Covid-19 izdatkov močno porasel. Potem, ko je leta 2019 Slovenija imela presežek v višini 0,4 odstotka BDP, je v javnih financah nastal 8,4 odstotni primanjkljaj, letos bo predvidoma znašal 7,3 odstotka BDP. Močno povečan bo ostal tudi javni dolg, ki se je leta 2019 že zelo približal ciljni ravni pri 60 odstotkih BDP. V letu 2020 je poskočil na raven pri 80,8 odstotka BDP, v prihodnjih letih pa naj bi se ustalil na ravni blizu 79 odstotkov.


Borzni komentar je bil objavljen v dnevniku Večer 30. junija 2021. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!