[WEBINAR] Naložbene priložnosti v turbulentnih časih | SAVA INFOND

Upočasnitev inflacije v ZDA, predvsem padec cene nafte brent v ZDA iz več kot 110 USD (poleti letos) za sodček na manj kot 80 USD nas lahko navdaja z optimizmom.
V Evropi situacija še ni tako ugodna zaradi »uvožene inflacije« preko padca vrednosti EUR za okoli 20 % glede na USD. A tudi v Evropi že najdemo prve znake normalizacije cen energentov – cena plina se je skoraj prepolovila od svojega vrha poleti letos. Finančni trgi pričakujejo nadaljevanje nižanja le tega v naslednjih dveh letih. Podobno velja s cenami električne energije, ki se bodo s spremembo načina določanja cen normalizirale v enem do dveh letih.

Za Evropo je še posebej neugodna geopolitična situacija v Ukrajini. Hiter razplet položaja v Ukrajini s pogajanji bi pomenil veliko olajšanje za ekonomski položaj v Evropi, vendar ga še ni videti. Strateško bo Evropa morala rešiti odvisnost od ruskega plina ter uporabiti alternativne vire, ki ne bodo občutno dražji - kar je velik izziv. Pozitivna za Evropo je tudi meteorološka napoved, da bo letošnja zima v Evropi toplejša od povprečnih. Ob tem bi naj bile zaloge plina že sedaj napolnjene 84 % – tako je bilo tudi v preteklih letih, medtem, ko si je EU zadala cilj 80 % do 1. novembra letos. To jim je uspelo ob le 9 % uvoza plina iz Rusije (prej 40 %).

Poglejmo raje krizo kot priložnost, da dosežemo nadpovprečne donose. V času krize in strahu se običajno pojavijo največje priložnosti. Tako je bilo času finančne krize 2008  ter pandemije leta 2020, podobno bo tudi v prihodnje. Največja napaka vlagatelja je, da proda delnice oz. sklade ob najbolj nepravem trenutku.

Pomembno je vedeti, da se delnice na kratek rok gibljejo na podlagi sentimenta (razpoloženja vlagateljev na trgu), na srednji in dolgi rok pa na podlagi poslovnih rezultatov. Na mestu je vprašanje, ali se bo za najbolj kakovostna svetovna podjetja kaj bistveno spremenilo v njihovih poslovnih modelih, če in ko pridemo v recesijo? Ali se bo spremenil njihov konkurenčen položaj? Običajno takšna podjetja v krizi še pridobijo tržni delež in konkurenčne prednosti. Njihovi poslovni modeli so dokaj robustni in pripravljeni na večino scenarijev. V takšna podjetja lahko investiramo in mirno spimo. Vemo, da bomo, ko se bo začelo gospodarsko okrevanje, nadpovprečno nagrajeni, če bomo investirali v času, ko so vsi prestrašeni. Takšne naložbe so nahajajo v večini naših splošnih skladov. 

Da lahko dosežemo donose, ki nam jih ponujajo finančni trgi, moramo biti ves čas investirani (tako v fazi rasti kot padca in nove rasti). Iskanje pravega trenutka (ob večjih padcih na delniških trgih) je večini primerov zgrešena strategija. Kdaj se bo kakšen šok zgodil in kakšna bo reakcija na finančnih trgih, enostavno ni mogoče zanesljivo napovedati, kar smo izkusili s pandemijo. Legendarni upravljalec Peter Lynch je povedal: » Precej več denarja se je izgubilo zaradi tega, ker so se vlagatelji pripravljali na recesijo oziroma poizkusili zadeti padce, kot pa je bilo v resnici izgubljeno ob samih padcih.« Vedno je pravi čas za varčevanje.

Pomembno je vedeti, da se delnice na kratek rok gibljejo na podlagi sentimenta (razpoloženja vlagateljev na trgu), na srednji in dolgi rok pa na podlagi poslovnih rezultatov. Na dolgi rok gospodarstvo raste. Nekatere panoge pešajo in se umikajo, druge nastajajo in se uveljavljajo. Zmeraj je nekaj perspektivnega in nekaj na koncu svoje življenjske poti. Prepoznavati perspektivne naložbe je ključna naloga upravljavcev skladov.

Osnova ustvarjanja finančnega premoženja sta razpršitev in upoštevanje osebnih faktorjev:

• kakšen je finančni cilj,
• koliko časa do takrat, ko se bo predvidoma potrebovalo sredstva,
• kakšna je osebna nagnjenost k tveganju.

Med vzajemnimi skladi so kot osnova primerni mešani ali delniški globalni sklad brez panožnih in regijskih omejitev.