Delnice zdravstva jo dobro odnesejo | SAVA INFOND

Greste k zdravniku, ko imate ravno denar ali kot ste bolni? Enako velja za večino sveta. Zato je zdravstvo ena redkih panog, v katerih gospodarske krize skoraj nimajo vpliva na obseg poslovanja.

S staranjem prebivalstva se poraba za zdravstvo povečuje. Vse več je zdravljenih kroničnih bolezni, farmacija razvija bolj učinkovita biološka zdravila. Rast razpoložljivega dohodka in s tem povpraševanja po zdravstvenih izdelkih in storitvah v razvijajočih se državah sveta prav tako vpliva na porabo v zdravstvu. Lani je bilo v svetu 703 milijonov ljudi, starejših od 65 let, projekcije kažejo, da se bo številka do leta 2050 več kot podvojila. Omenjena populacija ima večje izdatke za zdravstvene storitve. Podatki nacionalnega instituta za zdravje v ZDA razkrivajo, da so ti tudi do petkrat večji v primerjavi s populacijo mlajših od 18 let.

Kljub dolgoročnim trendom, ki podpirajo rast panoge, so delnice zdravstva v zadnjih petih letih z donosi zaostajale. V veliki meri je na gibanje delnic v panogi vplivala politika z nenehnimi napadi na cenovno politiko farmacije in poizkusi zamenjave Obamove zdravstvene politike z republikansko različico »Medicare for All«. Pandemija covida-19 ponuja priložnost, da delnice v panogi zdravstva zmanjšajo zaostanek za drugimi.

V primerjavi z delnicami, zajetimi v svetovni indeks MSCI World, so prihodnja vrednotenja v panogi ugodnejša. V okolju nizke rasti in nizkih obrestnih mer dodaten veter v hrbet nudijo stabilne dividende, močan denarni tok, nizka zadolženost in stabilne bilance. Pandemija je zaznamovala svet in vsi napori so usmerjeni k odkritju cepiva in zdravila za covid-19. Ko ga odkrijemo, se bomo vrnili v normalne tirnice. Ekonomska aktivnost se bo vrnila na prejšnje ravni, z njo pa tudi izdatki za zdravstvo. V letu 2019 je celotna vrednost globalnega farmacevtskega trga znašala preko 1200 mrd USD, do leta 2024 naj bi se zvišala na 1437 mrd USD, kar pomeni 3,7-odstotno letno rast.

Pandemija je v zdravstvu izpostavila še en dolgoročni trend, in sicer izjemno pomembnost inovacij in raziskav. Zaradi skupnega »sovražnika« sta zrasli potreba in naklonjenost raziskavam in razvoju, pospešilo se je sodelovanje med vladami in zasebnim sektorjem, regulativa za sprejem novih zdravil je učinkovitejša, pospešile so se tudi investicije v zdravstveno infrastrukturo. Politični pritiski na zmanjševanje izdatkov za zdravstvo bodo nedvomno popustili. ZDA za zdravstvo namenijo 17 % svojega BDP, daleč največ na svetu. Evropa v povprečju nameni dobrih 10 % BDP. Napadi na farmacijo v eri pandemije, ki je zajela in ohromila svet, gotovo ne prinašajo političnih točk. V zadnjih 40 letih so se izdatki za zdravstvo v večini razvitih držav podvojili. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo države ohranile raven izdatkov za zdravstvo.

Podobno kot v času globalne finančne krize so se delnice zdravstva bolje obnesle tudi v tej krizi. Karantenski ukrepi so učinkoviti in s socialno distanco smo pridobili čas. Trajnejša rešitev pa sloni na plečih farmacije in biotehnologije.





Objavljeno v dnevniku Večer 15. julij 2020 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!