080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Kaj so pravzaprav zelene obveznice? To so dolžniški vrednostni papirji, s katerimi zbrana sredstva se uporabljajo za financiranje okoljskih in podnebnih projektov.
Financiranje nizkoogljičnega prehoda
Zelene obveznice igrajo vse pomembnejšo vlogo pri financiranju sredstev, potrebnih za nizkoogljični prehod. Evropska komisija se je leta 2019 v okviru Evropskega zelenega dogovora (The European Green Deal) zavezala, da bo preoblikovala EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Pripravljeni so bili sklopi predlogov za pripravo podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. V okviru dogovora je bila poudarjena potreba po boljšem usmerjanju finančnih in kapitalskih tokov v zelene naložbe. Tako je naložbeni načrt Evropskega zelenega dogovora napovedal, da bo Komisija vzpostavila standard EU za zelene obveznice (EuGB).Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so letos dosegli začasni dogovor o uvedi evropskih zelenih obveznic. Novi standard, ki se vzpostavlja, je koristen tako za izdajatelje zelenih obveznic kot tudi za vlagatelje vanje. Izdajatelji bodo lahko dokazali, da financirajo zakonite zelene projekte, vlagatelji pa bodo lahko lažje ocenili, primerjali in zaupali, da so njihove naložbe trajnostne.
Večja izbira za vlagatelje v vrednostne papirje s fiksnim donosom
Do nedavnega so vlagatelji, ki investirajo v vrednostne papirje s fiksnim donosom, imeli le malo izbire, pa še te, ki so bile na trgu, so ponujale nižje donose in imele slabo likvidnost.V večini pogledov so zelene obveznice zelo podobne običajnim obveznicam. Finančne značilnosti, kot so struktura poplačila, tveganje in zgodovinski donosi, so podobni tistim pri tradicionalnih obveznicah. Na voljo so različne ročnosti in naložbeni razredi. Navsezadnje je končni cilj vlagateljev maksimirati tveganjem prilagojen donos in zelene obveznice niso nič drugačne od tradicionalnih. Pregled donosov kaže, da lahko vlagatelji na tržni ravni pričakujejo podobne tveganjem prilagojene donose od zelenih obveznic v primerjavi z njihovimi tradicionalnimi obveznicami. V šestih letih od 2016 do 2021 so zelene obveznice, izdane v evrih, presegle donos tradicionalnih obveznic v povprečju za 0,52 odstotne točke. Le v letu 2022 je rezultat slabši, predvsem zaradi večje občutljivosti zelenih obveznic na spremembe tržnih obrestnih mer.
Poleg tega, da zelene obveznice ponujajo konkurenčne donose, lahko z nakupom vlagatelji potencialno prispevajo k uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.
