080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Na vrhu industrijskega cikla?
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
Po bliskoviti korekciji na borznih trgih v prvi polovici februarja so si delniški indeksi v drugi polovici meseca razmeroma hitro opomogli, saj so se tečaji delnic odbili od 200-dnevnega drsečega povprečja in tehnično niso prebili večletnega bikovskega trenda rasti.
Aktualna korekcija na delniških trgih se odvija sočasno z najmočnejšim momentom gospodarske aktivnosti od leta 2004, ki ga spremljajo rekordno visoki dobički podjetij in še naprej zanemarljivo nizka verjetnost recesije.
Za analizo poslovnega cikla pogosto uporabljamo indekse nabavnih managerjev (PMI), ki verodostojno prikazujejo razmere v proizvodnem sektorju. V začetku leta je ameriški ISM PMI ponovno dosegel septembrsko rekordno znamko, prav tako ne kažeta posebnih znamenj šibkosti globalni in evropski PMI, ki sta še vedno zelo močna in tik pod sedemletnim vrhom.
Kako hitro se je v preteklih poslovnih ciklih pojavila recesija po tem, ko je ameriško gospodarstvo doseglo vrh v cikličnem industrijskem sektorju? V zadnjih desetih poslovnih ciklih od leta 1950 je v ZDA minilo v povprečju 35 mesecev, to je skoraj tri leta, od trenutka, ko je indeks PMI dosegel ciklični vrh, do začetka nastopa gospodarske recesije. Tudi če bi predpostavili, da smo v začetku 2018 dosegli vrh industrijskega cikla, to ne pomeni nujno, da se že bližamo koncu večletnega obdobja gospodarske rasti in rasti delniških trgov.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do začetka marca v evrih v povprečju izgubili okoli pol odstotka vrednosti: S&P 500 (-0,1 %), Dow Jones (-0,3 %), tehnološki Nasdaq (+3,7 %), evropski Stoxx Europe 600 (-2,5 %), nemški DAX (-4,0 %), japonski Nikkei (+0,7 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (-0,9 %).
Trgi v razvoju - Popravek na delniških trgih ne bo negativno vplival na države v razvoju
Dr. Uroš Vek
upravljavec naložb
Po izjemno močni rasti delniški trgov januarju 2018 je v februarju sledila močnejša korekcija na trgih. Pred to korekcijo smo beležili izrazito nizko volatilnost, saj trgi niso padli za več kot 5 % od vrha vsega skupaj 588 dni. Takšnega stanja nizke volatilnosti v praksi v prihodnje ni realno pričakovati. Treba se bo navaditi na okolje višje volatilnosti, kot smo mu bili priča pred svetovno finančno krizo iz leta 2008. V drugi polovici meseca smo bili priča odboju in tako so delniški trgi zaključili mesec le 3 do 5 % oddaljeni od vrha.
Višjo volatilnost, ki smo jo videli v začetku februarja, moramo gledati v luči sprememb smeri globalne monetarne politike, ki prehaja iz okolja nizkih obrestnih mer v okolje z višjimi obrestnimi merami. Obrestna mera ameriške 10-letne državne obveznice je bila namreč lani septembra okrog 2 % in se je do februarja letos povzpela na 2,9 %. Obrestne mere na nemške 10-letne obveznice so se povzpele še bolj. Od decembra 2017 so se več kot podvojile in so se trenutno ustavile pri 0,7 %.
Delniški trgi držav v razvoju so v leto 2018 vstopili izjemno pozitivno, saj je indeks MSCI EMERGING MARKETS v prvem mesecu zrasel za slabih 5 %, merjeno v evrih, medtem ko je v februarju sledil padec v višini dobrih 3 %. V obeh mesecih skupaj so delniški trgi držav v razvoju zrasli za 1,3 %, delniški trgi razvitih držav pa so v enakem obdobju padli za dobra 2 %, merjeno v evrih.
Sicer lahko poudarimo, da je kitajski potrošnik na pohodu. Kitajska se namreč spreminja iz globalne tovarne v globalnega potrošnika. Novejši gospodarski podatki potrjujejo odločnost in usmeritev Kitajske v v potrošnjo usmerjen gospodarski model tako, da fraza o državi, ki je svetovna tovarna, preprosto več ni na mestu.
Več o tem smo pisali v članku Kitajski potrošnik na pohodu.
Slovenija - Glavni dejavnik močne gospodarske rasti je izvoz
Uroš Selič
upravljavec - analitik
Slovenska gospodarska rast se je proti koncu leta 2017 pospešila in je znašala 5 %, kar smo nazadnje doživeli v drugem četrtletju leta 2008. Slovensko gospodarstvo je krizo premagalo v zadnjem četrtletju leta 2013 in odtlej traja gospodarska rast neprekinjeno že štiri leta. V zadnjem četrtletju leta 2017 pa je omenjena rast znašala celo 6 %.
Glavni dejavnik močne rasti je bil izvoz, ki se je povečal za 12,3 % (tudi rast uvoza je presegala 10 %) in 4,5 % večja domača potrošnja. Če je bila zasebna potrošnja čez leto stabilna, so zabeležili izrazit skok investicij v osnovna sredstva, zlasti po zaslugi visoke rasti v gradbeništvu, saj je slednje zgradilo za petino več nestanovanjskih zgradb.
Stopnja anketne brezposelnosti se je v zadnjem četrtletju lanskega leta prvič po drugem četrtletju 2009 znižala pod 6-odstotno raven na 5,8 %. Skupno število brezposelnih se je tako v enem letu znižalo z 81- na 60-tisoč.
Skupina Triglav je v letu 2017 ustvarila za 69,7 mio EUR čistega dobička, kar je 15 % manj kot leto poprej. Premije so na letni ravni narasle za s7 % na skoraj eno milijardo evrov. Lansko leto je rekordno izstopalo po katastrofalnih škodnih dogodkih, so zapisali v poročilu. Skupini Triglav so neurja z viharjem in točo, pozeba, orkan Irma, poplave in viharni veter ustvarili za 33,5 milijona evrov škod, kar je 59 % nad povprečjem skupine zadnjih petih let in 22 % nad desetletnim povprečjem. Kljub nižjem dobičku bo podjetje ohranilo enako dividendno politiko in izplačalo dobiček v vrednosti 2,50 EUR na delnico.
Dolžniški trgi - Grčija na pravi poti
Mag. Rene Redžič
upravljavec naložb
Nadaljevanje gospodarske rasti v evroobmočju se odraža v izboljševanju makroekonomske slike obrobnih držav. Bonitetna agencija Moody's je tako zvišala bonitetno oceno državnega dolga Grčije s Caa2 na B3, pri čemer analitiki pričakujejo nadaljevanje grškega gospodarskega okrevanja. Prihodnji izgled bonitetne ocene tako ostaja pozitiven. Bonitetna agencija med razlogi za zvišanje ocene omenja napredek na fiskalnem področju ter sprejem strukturnih reform, ki bodo omogočile nadaljnje okrevanje tako gospodarstva kot tudi bančnega sektorja. Nadalje v agenciji menijo, da bo Grčija uspešno izšla iz tretjega programa evropske pomoči v mesecu avgustu 2018 ter se ob zadostni likvidnosti sistema samostojno zadolževala na kapitalskih trgih.
Evrska inflacija je februarja znašala 1,2 %, kar je za 0,1 % manj kot mesec pred tem, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Gre že za tretje zaporedno znižanje letne rasti cen na mesečni ravni. Tako se je evrska inflacija še nekoliko bolj oddaljila od uradnega cilja ECB, ki si prizadeva, da bi evrska inflacija na letni ravni znašala blizu 2 %. Tudi tokrat so k splošni stopnji inflacije največ pripomogle cene energentov. Osnovna inflacija (brez upoštevanja kategorij hrana, pijača, tobak) pa se v primerjavi s preteklim mesecem na letni ravni ni spremenila ter ostaja pri 1,0 %.
Na drugi strani Atlantika se nadaljujejo debate o hitrosti dvigovanja ključne obrestne mere. Z dvigovanjem in preseganjem letne stopnje inflacije pri 2 % postaja ključno vprašanje med centralnimi bankirji, ali naj Fed po tem, ko je bila stopnja inflacije toliko let pod želeno ravnjo, začasno dovoli povišano inflacijo, ali naj z dvigi ključne obrestne mere vendarle zajezi morebitno pregrevanje gospodarstva - s čimer pa se izpostavi tveganju, da pretirano ohromi gospodarsko rast. Novi predsednik Fed Jerome Powell je v svojem prvem uradnem govoru poskrbel za zvišanje pričakovanj glede števila letošnjih dvigov ključne obrestne mere s treh na štiri. Trg z veliko gotovostjo pričakuje prvo zvišanje obrestne mere že konec meseca marca, saj je glede na vrednost terminskih pogodb verjetnost dviga praktično 100 %. Posledično se zvišuje tudi zahtevana donosnost ameriških državnih obveznic, ki se je na primeru 10-letnih obveznic v letošnjem letu zvišala za slabih 50 bazičnih točk (0,5 %) na trenutne nivoje pri 2,90 %.
