Kaj se dogaja?
- Globalni delniški trgi (MSCI World Index) so v začetku oktobra doživeli manjšo korekcijo (okrog 5 %). Na čelu so delnice iz sektorja informacijske tehnologije, ki so bile v letošnjem letu z naskokom najbolj donosen sektor in ni nič neobičajnega, da po takšni rasti doživijo korekcijo.
- Če pogledamo letošnje donose do 10. oktobra 2018 po regijah, vidimo veliko razliko med njimi: ZDA (+10,18 % v EUR), Japonska (+2,89 %), na drugi strani Evropa (-2,47 %) in trgi v razvoju (-9,32%), Vsi navedeni donosi že vključujejo dividende.
- Glavni 'krivec' tokratne korekcije je ameriška centralna banka, ki je v letošnjem letu že trikrat dvignila ključno obrestno mero (med 2- in 2,25 %). Na podlagi tega in izjemno močnega ameriškega gospodarstva so 10-letne ameriške državne obveznice dosegle najvišji nivo po letu 2011 ( > 3,2 %). Strah je, da bodo višje obrestne mere zavrle ameriško gospodarsko rast. Prav tako pa vrednostni papirji s fiksnim donosom (obveznice) postajajo resna alternativa delnicam.
- Drugi razlog je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Posledice so že vidne v zmanjševanju pričakovane gospodarske rasti s strani IMF (Mednarodni denarni sklad). Kombinacija višjih obrestnih mer, močnega dolarja in trgovinske vojne pušča posledice na trgih v razvoju.
- Negativno je k slabšemu sentimentu vplivala tudi nova italijanska vlada s sprejetjem proračuna, ki je v nasprotju z željami EU.
Vpliv na finančne trge - delnice, vzajemni skladi…
- Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da so delnice v obdobju dvigovanja obrestnih mer nadaljevale z rastjo. Podobno pričakujemo tudi tokrat, saj so obrestne mere še vedno zgodovinsko nizke, gospodarsko okolje pa ostaja stabilno.
- Trgovinska vojna in italijanski proračun se bodo po našem mnenju razpletli pozitivno in bodo pozabljeni - podobno, kot pretekle 'krize', ki smo jim bili priča v zadnjih desetih letih.
Kaj to pomeni za vlagatelje?
- Vlagatelji, ki se odločijo varčevati v delniških skladih, so že po naravi obnašanja delnic izpostavljeni večjim nihanjem na kratek rok. Korekcije, torej padci cen delnic od 10 % do 20 %, so običajne tudi v letih borznih rasti.
- Kljub zadnji korekciji ostajajo delnice in delniški skladi najbolj atraktiven naložbeni razred. Pričakovani donosi razvitih trgov se gibljejo med 7 in 8 % na leto, na trgih v razvoju pa seveda ob višjem tveganju še nekaj odstotnih točk več.
Vlagatelji pa, ki so morda precenili svojo naklonjenost k tveganju, naj razporeditev v podskladih prilagodijo svojim finančnim ciljem in nagnjenosti k tveganju. Kot zmeraj so osnova razpršenega portfelja dolgoročnega vlagatelja globalni delniški in mešani podskladi brez panožne omejitve, ki se jih lahko dopolnjuje z deleži bolj specializiranih skladov. Vlagatelji lahko del premoženja usmerijo tudi na primer v obvezniški podsklad Infond Obvezniški - EUR oziroma izkoristijo tudi možnost začasnega prehoda v denarni podsklad Infond Kratkoročne obveznice - EUR, kjer so sredstva naložena pretežno v denarne depozite. Z deležem nizkonihajnih naložb bodo umirili gibanje svojega portfelja.
Prenosi sredstev med podskladi Krovnega sklada Infond so praviloma brez stroškov in brez takojšnjih davčnih učinkov.