Skladi, ki so osnova portfelja | SAVA INFOND

Enostavno je začeti in vztrajati z varčevanjem v vzajemnih skladih. Dobro pa je vedeti, kaj so, kako se obnašajo in kako poslovati z njimi. 

Varčevanje v vzajemnih skladih ima nekaj ključnih prednosti pred neposrednim kupovanjem delnic ali obveznic. To jih dela primerne tudi za manj poučene vlagatelje:

• Razpršenost naložb – v vsakem skladu je več deset vrednostnih papirjev, zato večja sprememba vrednosti enega omejeno vpliva na vrednost enote sklada;
• Profesionalno upravljanje – sredstva vlagateljev upravljajo izkušeni upravljavci, ki delajo na osnovi analiz in so manj podvrženi neracionalnim odzivom na dogajanja na trgih;
• Možnost izbire – naložbena politika vsakega sklada pove, kam se nalagajo sredstva. Vlagatelji na tej osnovi izbirajo, kateri sklad ali skladi so primerni zanje. Globalni skladi brez panožnih omejitev dajejo upravljavcem veliko svobode pri upravljanju. Regionalni in sektorski skladi so vezani na določen segment in toliko bolj delijo njegovo usodo.

Pripravite investicijski načrt

Po tem, ko vlagatelj opredeli svoj finančni cilj (časovno in vrednostno) in opravi oceno svoje nagnjenosti k tveganju, si pripravi svoj investicijski načrt. V njem opredeli, kakšen delež delniških oz. obvezniških naložb je primeren zanj. Že z dobro izbranim osnovnim skladom lahko dosežejo ciljno razporeditev, lahko pa jo dopolnijo še z ožje usmerjenimi skladi. Osnovni portfelj se praviloma dopolnjuje z 10- do 15-odstotnimi deleži ožje usmerjenih skladov.
 

Kateri skladi predstavljajo temelj portfelja

Temelj portfelja predstavljajo skladi s čim manj omejitvami – globalni, brez panožnih omejitev. Z njimi vlagatelji dobijo celovito osnovno razpršenost. Pri takšnih skladih so upravljavci tisti, ki namesto vlagatelja spremljajo, kaj se dogaja na trgih in temu prilagajajo portfelj. V domačem žargonu jim rečemo osnovni skladi. Vlagatelj se za osnovni sklad odloča na osnovi nagnjenosti k tveganju (mešanega ali delniškega).
 

Osnovni mešani skladi

Trije globalni mešani podskladi brez panožne omejitve so v Krovnem skladu Infond – pa vendar je vsak od njih drugačen. To so Infond Globalni defenzivni, Infond Globalni uravnoteženi in Infond Globalni fleksibilni.



Prednost varčevanja v mešanih skladih je še zlasti prišla do izraza v letu 2008, v obdobju finančne krize, ko so svetovni delniški trgi upadli tudi za več kot 50 %. Mešani skladi so v tem obdobju upadli za približno polovico manj od delniških. Razlog je bila ravno njihova uravnotežena struktura portfelja, porazdeljena pretežno med delnice, obveznice in depozite. Zlasti obveznice se običajno ob padcih cen delnic gibljejo v nasprotni smeri ter tako zmanjšujejo možnost izgube ter znižujejo nihajnost sklada. 

Osnovni delniški podsklad

Kot osnovna lahko v Krovnem skladu Infond opredelimo dva delniška podsklada: globalni Infond Globalni delniški, brez panožnih omejitev, pa tudi Infond Razviti trgi, delniški podsklad razvitih trgov, saj delež razvitih trgov v tržnih kapitalizacijah sveta presega 85 %.

Infond Globalni delniški je globalni delniški sklad, ki vlagatelju omogoča naložbo v košarico delnic, ne glede na regijo oziroma gospodarsko panogo. Če želi vlagatelj varčevati v delnicah in to le v enem skladu, je ta sklad najbolj primerna izbira. Lahko rečemo, da naložba vanj pomeni naložbo v globalno gospodarstvo.



Ciljna struktura sklada znaša 75 % v delnicah podjetij, ki imajo sedež na razvitih trgih (Severna Amerika, Evropa, Razvita Azija) ter 25 odstotkov v delnicah podjetij s sedežem na trgih v razvoju (Kitajska, Indija, Brazilija,…). Sklad nalaga v vse gospodarske panoge. Gre za visoko razpršen sklad, saj je imel ob koncu prvega četrtletja 115 naložb. Pričakovana dolgoletna povprečna donosnost sklada je med 6 do 8 odstotki.

  

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!